Domov Mnenja študentov o faxih Študentske sobe Štipendije Deficitarni poklici ∧ službe Splošno
FV 2011 FV 2009 FV08 FV 2006 platnice_koncno.indd FAX VPISNIK-naslovnica.indd
Anketa Vprašaj strokovnajaka

Vprašanje za strokovnjaka


UNIVERZA V LJ 09

Objava uredništva 01/07/2010, vsebina: janez

Rubrika: Mnenja študentov o faxih





<!–
/* Font Definitions */
@font-face
{font-family:Wingdings;
panose-1:5 0 0 0 0 0 0 0 0 0;
mso-font-charset:2;
mso-generic-font-family:auto;
mso-font-pitch:variable;
mso-font-signature:0 268435456 0 0 -2147483648 0;}
@font-face
{font-family:Tahoma;
panose-1:2 11 6 4 3 5 4 4 2 4;
mso-font-charset:238;
mso-generic-font-family:swiss;
mso-font-pitch:variable;
mso-font-signature:1627421319 -2147483648 8 0 66047 0;}
@font-face
{font-family:”Trebuchet MS”;
panose-1:2 11 6 3 2 2 2 2 2 4;
mso-font-charset:238;
mso-generic-font-family:swiss;
mso-font-pitch:variable;
mso-font-signature:647 0 0 0 159 0;}
/* Style Definitions */
p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal
{mso-style-parent:”";
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
h1
{mso-style-next:Normal;
margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:-54.0pt;
margin-bottom:.0001pt;
text-align:justify;
mso-pagination:widow-orphan;
page-break-after:avoid;
mso-outline-level:1;
border:none;
mso-border-alt:solid windowtext .5pt;
padding:0cm;
mso-padding-alt:1.0pt 4.0pt 1.0pt 4.0pt;
font-size:10.0pt;
mso-bidi-font-size:12.0pt;
font-family:Arial;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
text-transform:uppercase;
mso-font-kerning:0pt;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:EN-US;
font-weight:bold;
mso-bidi-font-weight:normal;}
h2
{mso-style-next:Normal;
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
page-break-after:avoid;
mso-outline-level:2;
font-size:14.0pt;
mso-bidi-font-size:10.0pt;
font-family:Tahoma;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;
font-weight:normal;}
h3
{mso-style-next:Normal;
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
page-break-after:avoid;
mso-outline-level:3;
font-size:12.0pt;
font-family:Tahoma;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;
font-weight:bold;
mso-bidi-font-weight:normal;}
h5
{mso-style-next:Normal;
margin-top:12.0pt;
margin-right:0cm;
margin-bottom:3.0pt;
margin-left:0cm;
mso-pagination:widow-orphan;
mso-outline-level:5;
font-size:13.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;
font-weight:bold;
font-style:italic;}
p.MsoCommentText, li.MsoCommentText, div.MsoCommentText
{mso-style-noshow:yes;
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
span.MsoCommentReference
{mso-style-noshow:yes;
mso-ansi-font-size:8.0pt;
mso-bidi-font-size:8.0pt;}
p.MsoBodyText, li.MsoBodyText, div.MsoBodyText
{margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:”Trebuchet MS”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;
font-weight:bold;}
p.MsoBodyTextIndent, li.MsoBodyTextIndent, div.MsoBodyTextIndent
{margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:6.0pt;
margin-left:14.15pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
p.MsoBodyText2, li.MsoBodyText2, div.MsoBodyText2
{margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:6.0pt;
margin-left:0cm;
line-height:200%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
p.MsoBodyTextIndent2, li.MsoBodyTextIndent2, div.MsoBodyTextIndent2
{margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:-54.0pt;
margin-bottom:.0001pt;
text-align:justify;
mso-pagination:widow-orphan;
border:none;
mso-border-alt:solid windowtext .5pt;
padding:0cm;
mso-padding-alt:0cm 4.0pt 1.0pt 4.0pt;
font-size:10.0pt;
mso-bidi-font-size:12.0pt;
font-family:Arial;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:EN-US;}
p.MsoBodyTextIndent3, li.MsoBodyTextIndent3, div.MsoBodyTextIndent3
{margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:-54.0pt;
margin-bottom:.0001pt;
text-align:justify;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
mso-bidi-font-size:12.0pt;
font-family:Arial;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:EN-US;}
a:link, span.MsoHyperlink
{color:blue;
text-decoration:underline;
text-underline:single;}
a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed
{color:purple;
text-decoration:underline;
text-underline:single;}
p.MsoPlainText, li.MsoPlainText, div.MsoPlainText
{margin-top:5.0pt;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
text-align:justify;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Courier New”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;}
p
{mso-margin-top-alt:auto;
margin-right:0cm;
mso-margin-bottom-alt:auto;
margin-left:0cm;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
pre
{margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
tab-stops:45.8pt 91.6pt 137.4pt 183.2pt 229.0pt 274.8pt 320.6pt 366.4pt 412.2pt 458.0pt 503.8pt 549.6pt 595.4pt 641.2pt 687.0pt 732.8pt;
font-size:10.0pt;
font-family:”Courier New”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
color:black;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;}
p.MsoCommentSubject, li.MsoCommentSubject, div.MsoCommentSubject
{mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:”Comment Text”;
mso-style-next:”Comment Text”;
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;
font-weight:bold;}
p.MsoAcetate, li.MsoAcetate, div.MsoAcetate
{mso-style-noshow:yes;
margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:8.0pt;
font-family:Tahoma;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:EN-US;
mso-fareast-language:EN-US;}
span.fakulteta
{mso-style-name:fakulteta;}
span.context-link-body
{mso-style-name:context-link-body;}
span.UnVs
{mso-style-name:UnVs;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ascii-font-family:”Times New Roman”;
mso-hansi-font-family:”Times New Roman”;
font-weight:bold;
mso-bidi-font-weight:normal;}
p.Izbpogoji, li.Izbpogoji, div.Izbpogoji
{mso-style-name:Izb_pogoji;
mso-style-update:auto;
margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:11.6pt;
margin-bottom:.0001pt;
text-indent:-11.6pt;
mso-pagination:widow-orphan;
mso-list:l22 level1 lfo23;
tab-stops:11.5pt right 13.0cm;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;}
p.Osnpogoji, li.Osnpogoji, div.Osnpogoji
{mso-style-name:Osn_pogoji;
mso-style-update:auto;
mso-style-next:Normal;
margin-top:0cm;
margin-right:0cm;
margin-bottom:0cm;
margin-left:14.2pt;
margin-bottom:.0001pt;
text-align:justify;
text-indent:-14.2pt;
mso-pagination:widow-orphan;
mso-list:l12 level1 lfo24;
tab-stops:list 14.2pt right 260.8pt;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:SL;
mso-fareast-language:SL;}
@page Section1
{size:515.95pt 728.6pt;
margin:36.0pt 47.95pt 36.0pt 54.0pt;
mso-header-margin:36.0pt;
mso-footer-margin:36.0pt;
mso-paper-source:0;}
div.Section1
{page:Section1;}
/* List Definitions */
@list l0
{mso-list-id:-132;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-2102615134;}
@list l0:level1
{mso-level-tab-stop:74.6pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:74.6pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l1
{mso-list-id:-131;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:1712082118;}
@list l1:level1
{mso-level-tab-stop:60.45pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:60.45pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l2
{mso-list-id:-130;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:674633806;}
@list l2:level1
{mso-level-tab-stop:46.3pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:46.3pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l3
{mso-list-id:-129;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-1517900070;}
@list l3:level1
{mso-level-tab-stop:32.15pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:32.15pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l4
{mso-list-id:-128;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:253937306;}
@list l4:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:74.6pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:74.6pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l5
{mso-list-id:-127;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-973435146;}
@list l5:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:60.45pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:60.45pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l6
{mso-list-id:-126;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-858257684;}
@list l6:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:46.3pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:46.3pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l7
{mso-list-id:-125;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:647792408;}
@list l7:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:32.15pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:32.15pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l8
{mso-list-id:-120;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-1475428918;}
@list l8:level1
{mso-level-tab-stop:18.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:18.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l9
{mso-list-id:-119;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:-781163456;}
@list l9:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:18.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:18.0pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l10
{mso-list-id:14;
mso-list-template-ids:14;
mso-list-name:WW8Num14;}
@list l10:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:36.0pt;
mso-level-number-position:left;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level2
{mso-level-tab-stop:54.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:54.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level3
{mso-level-tab-stop:72.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:72.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level4
{mso-level-tab-stop:90.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:90.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level5
{mso-level-tab-stop:108.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:108.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level6
{mso-level-tab-stop:126.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:126.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level7
{mso-level-tab-stop:144.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:144.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level8
{mso-level-tab-stop:162.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:162.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l10:level9
{mso-level-tab-stop:180.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:180.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l11
{mso-list-id:183792806;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:533872990 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l11:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l12
{mso-list-id:200750828;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:1275765514 11045792 69468163 69468165 69468161 69468163 69468165 69468161 69468163 69468165;}
@list l12:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-style-link:Osn_pogoji;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:14.2pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:14.2pt;
text-indent:-14.2pt;}
@list l13
{mso-list-id:242379815;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:45799296 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l13:level1
{mso-level-start-at:0;
mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:-;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Arial;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;}
@list l14
{mso-list-id:307783845;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:-837909636 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l14:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l15
{mso-list-id:444345976;
mso-list-template-ids:-1198216590;}
@list l15:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:36.0pt;
mso-level-number-position:left;
text-indent:-18.0pt;
mso-ansi-font-size:10.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l16
{mso-list-id:454642939;
mso-list-template-ids:442121992;}
@list l16:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:36.0pt;
mso-level-number-position:left;
text-indent:-18.0pt;
mso-ansi-font-size:10.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l17
{mso-list-id:495654629;
mso-list-type:simple;
mso-list-template-ids:69468183;}
@list l17:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:18.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:18.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l18
{mso-list-id:828794299;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:-1198608482 1489687950 67698691 67698693 67698689 67698691 67698693 67698689 67698691 67698693;}
@list l18:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:27.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:20.5pt;
text-indent:-11.5pt;}
@list l19
{mso-list-id:865867987;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:-1053758550 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l19:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l20
{mso-list-id:1224414849;
mso-list-template-ids:515828188;}
@list l20:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:36.0pt;
mso-level-number-position:left;
text-indent:-18.0pt;
mso-ansi-font-size:10.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l21
{mso-list-id:1503934628;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:-489147924 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l21:level1
{mso-level-number-format:alpha-lower;
mso-level-text:”%1\)”;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;}
@list l22
{mso-list-id:1705906625;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:-1844773700 -1194195688 69468163 69468165 69468161 69468163 69468165 69468161 69468163 69468165;}
@list l22:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-style-link:Izb_pogoji;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:18.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:11.5pt;
text-indent:-11.5pt;
mso-ansi-font-size:8.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l23
{mso-list-id:1966768093;
mso-list-template-ids:1362643642;}
@list l23:level1
{mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:;
mso-level-tab-stop:36.0pt;
mso-level-number-position:left;
text-indent:-18.0pt;
mso-ansi-font-size:10.0pt;
font-family:Symbol;}
@list l24
{mso-list-id:2098476337;
mso-list-type:hybrid;
mso-list-template-ids:336895476 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1;}
@list l24:level1
{mso-level-start-at:10;
mso-level-number-format:bullet;
mso-level-text:-;
mso-level-tab-stop:-36.0pt;
mso-level-number-position:left;
margin-left:-36.0pt;
text-indent:-18.0pt;
font-family:Arial;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;}
ol
{margin-bottom:0cm;}
ul
{margin-bottom:0cm;}
–>

Akademija za
glasbo

Stari trg 34,
1000 Ljubljana, tel.: 01/242-73-12, fax: 01/242-73-20, e-pošta:

dekanat@ag.uni-lj.si

,

www.ag.uni-lj.si

UNIVERZITETNI
ŠTUDIJSKI PROGRAM I.  STOPNJE (3 leta): GLASBENA
UMETNOST, GLASBENA PEDAGOGIKA

Kandidati morajo
opraviti sprejemni preizkus, s katerim se preverjajo njihova glasbena znanja,
glasbeno-umetniška nadarjenost in pedagoške preddispozicije.


Vpisni pogoji:

vpiše
se lahko

a) kdor je opravil zaključni izpit na srednji glasbeni šoli ali
maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem
programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba,

c) kdor je pred 1. 6. 1995
končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o
omejitvi vpisa: a) in c) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu
glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja 80% točk, splošni uspeh pri maturi
oziroma zaključnem izpitu 15% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5% točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške
nadarjenosti in znanja 80% točk, splošni uspeh pri poklicni maturi 10% točk,
splošni uspeh v 3. in
4. letniku 5% točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 5% točk.

V izjemnih primerih se v zgoraj navedene študijske programe lahko
vpiše tudi kandidat, ki ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b) ali c),
izkazuje pa izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost.


Izredni študij:

da,  šolnina v letu
2008/09 – 3.436,00 EUR


Naziv:

akademski glasbenik -
komponist/pevec/z navedbo instrumenta/cerkveni glasbenik, profesor glasbene
teorije, profesor petja/z navedbo inštrumenta, operni pevec-solist


Zaposlitev:

glasbeni producent, urednik,
skladatelj, učitelj, član profesionalnih orkestrov, zborov ali komornih skupin,
samostojni kulturni delavec, solist

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitve

Teo Kovačevič, smer: pihala, trobila,
tolkala, 4. letnik

»Kot pogoj za sprejem na akademijo imamo
sprejemne izpite, ki so zahtevni in pomembni. Dnevno za študij porabim okoli
šest ur, predvsem za vadenje. Zato si za sam izpit ni potrebno vzeti veliko
časa, le okoli tri dni. Poudaril bi, da je razmerje med teorijo in prakso nekje
med 30 : 70. Učim se iz skripta in zapiskov, ki se dobijo v
fotokopirnici Libra v bližini akademije. Med najtežje izpite spadajo akustika,
zgodovina glasbe, psihologija in pedagogika, ker je veliko snovi in podatkov.
Bodočim študentom bi priporočal, da obiskujejo večino predavanj in vaj,
predvsem predavanj iz harmonije, solfeggia in kontrapunkta. Na akademiji me
moti, da je stavba premajhna in tudi razpada. Drugače pa nam da veliko
pedagoške in umetniške prakse. Žuri pa so vedno super, zabavni, do jutra …«

Damjan Brcar, smer: inštrumenti s tipkami,
2. letnik

»Za sprejem na akademijo je potrebno
opraviti sprejemni izpit, kjer je potrebno doseči nivo znanja, ki ti omogoča
študij inštrumenta. Ko pa si sprejet na akademijo, je ogromno sprotnega dela,
tudi do dvanajst ur na dan. Veliko časa si je potrebno vzeti tudi za posamezne
izpite, za tiste najtežje celo en mesec. Med najtežje izpite spadajo akustika
in solfeggio. Učim se iz zapiskov in skript, katere si izposodim od starejših
kolegov, nekateri profesorji pa literaturo objavijo na svoji spletni strani.
Žuri na akademiji so super, prostega časa pa ostane malo. Največji problem je
stavba, ki je absolutno premajhna, profesorji pa so odlični«.

Akademija za gledališče, radio, film in
televizijo

Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.:
01/251-04-12, 01/251-95-80, 01/251-05-03, 01/426-43-16, fax: 01/251-04-50,
e-mail: dekanat@agrft.uni-lj.si,

www.agrft.uni-lj.si

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (4 leta):
GLEDALIŠKA IN RADIJSKA REŽIJA, FILMSKA IN TELEVIZIJSKA REŽIJA, DRAMATURGIJA,
DRAMSKA IGRA IN UMETNIŠKA BESEDILA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 90
% preizkus, 5 % matura/zaključni izpit in 5 % uspeh v 3. in
4. letniku. Za študij dramske igre in umetniške besede sprejmejo tudi kandidate
s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 90 % preizkus, 4 %
poklicna matura, 3 % uspeh v 3. in 4.
letniku in 3 % maturitetni predmet. Preizkus posebne nadarjenosti in ustreznih
psihofizičnih sposobnosti velja le za tekoče leto, opravljati ga je mogoče le
trikrat.


Izredni študij:

ne


Naziv:

univerzitetni diplomirani igralec;
univerzitetni diplomirani režiser (brez področja); univerzitetni diplomirani
dramaturg


Zaposlitev:

svobodni umetnik, asistent
režije, realizator, montažer, režiser, gledališki ali televizijski igralec

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Dramska igra in umetniška besedila:
95,5 točk; Filmska in televizijska režija: 96,25; Gledališka in radijska
rezija: 97

Simona Hamer, smer: dramaturgija, absolvent

“Dobiš, koliko si vzameš! Za študij
dramaturgije sem se odločila, ker me je gledališče privlačilo, nisem si pa sebe
znala predstavljati kot akterja na samem odru (igralca). Razmišljanje o
gledališču in praktična dramaturgija, ki omogoča kreativno sodelovanje pri
nastajanju predstav sta se mi tako zdeli idealni. Sprejemni izpit na
dramaturgiji ni tako strašen. Napišeš seminarsko nalogo – dramaturško razčlembo
drame in svoje režijsko videnje teksta, to zagovarjaš pred komisijo, kjer preizkusijo
tvojo splošno razgledanost in jezikovno podkovanost. Akademija se po načinu
učenja in predavanj zelo razlikuje od ostalih fakultet. Povezava s profesorji
je močnejša, večji poudarek je na tvoji osebni angažiranosti in interesih.
Najtežji izpit v prvem letniku je dramaturgija – zaradi velike količine dram,
skozi katere se moraš prebiti. Prostega časa imaš, zaradi razpršenega urnika,
malo, seveda pa lahko zraven zaslužiš tudi kakšen evro. Uradni žuri so trije:
brucovanje, Zlatolaske in dramaturški žur in so super. Negativa plat je
vsekakor premajhna in neustrezna stavba.”

Akademija za likovno umetnost IN
OBLIKOVANJE

Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana, tel.: 01/251-27-26, faks: 01/251-90-71, e-pošta:

dekanat@aluo.uni-lj.si

, spletna
stran:

www.aluo.uni-lj.si

, Oddelek za
oblikovanje: Dolenjska 83, tel: 01/427-26-21, 01/427-38-80, faks: 01/427-25-93

UNIV. PROGRAM (3 leta): SLIKARSTVO,
KIPARSTVO, KONSERVIRANJE  IN RESTAVRIRANJE
LIKOVNIH DEL, OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ, INDUSTRIJSKO IN UNIKATNO
OBLIKOVANJE

Pravilnik o preizkusu nadarjenosti je
trenutno v postopku sprejemanja.

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 90
% preizkus, 5 % matura/zaključni izpit in 5 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo
tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 90 %
preizkus, 4 % poklicna matura, 3 % uspeh v 3. in 4. letniku in 3 %
maturitetni predmet.


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09
– 3.338,34 evrov.


Naziv:  

diplomirani slikar (UN), diplomirani kipar
(UN), diplomirani konservator-restavrator likovnih del (UN), diplomirani
oblikovalec vizualnih komunikacij (UN), diplomirani industrijski oblikovalec
(UN), diplomirani unikatni oblikovalec (UN).


Zaposlitev:

samostojni umetnik, ilustrator,
oblikovalec, zavod za varstvo kulturnih spomenikov, galerije, muzeji,
restavratorski centri, samostojni kulturni delavec.

Tina Istenič, smer: restavratorstvo, 4. letnik

“Ker se učim sproti, dnevno povprečno eno
uro, nimam večjih težav s študijem. Pri učenju si pomagam z zapiski in
knjigami, vse kar rabim, dobim večinoma v knjižnici. V 1. letniku izstopa po
zahtevnosti kemija, odvisno pa je predvsem od samih profesorjev, koliko
zahtevajo pri posameznih predmetih. Moraš pa biti prisoten skoraj pri vseh
predmetih, drugače je težko razumeti snov. Sicer je prostega časa bolj malo,
saj poteka študij ves dan, a sem se za to odločila, ker me je zanimalo. Pozitivna
plat študija pa je ustvarjanje na njem. Všeč mi je, da je prisoten tako
praktični del kot učenje teorije.”

Nuša Smolič, smer: slikarstvo, 4. letnik

“Sprejemni izpiti so pogoj za sprejem na
fakulteto, ker se zahteva obvladovanje risanja človeške figure po modelu. Urnik
je kar naporen, saj zahteva povprečno deseturno prisotnost, izpitno obdobje pa
je na koncu leta. Nekateri predmeti zahtevajo tudi do dvomesečno pripravljanje.
Zahtevni predmeti so predvsem likovna teorija ter umetnostna zgodovina, mogoče
tudi človeška anatomija. Sejem rabljene literature pri nas ne obstaja, gradivo
se da dobiti v knjižnici ter pri profesorjih po nižji ceni. Prakse je sicer več
kot teorije, na predavanja se splača hoditi, saj potem bolje razumeš tudi
praktični del. Prostega časa je bolj malo, žure si študentje občasno naredimo
sami. Z izbiro fakultete sem zadovoljna, saj se s slikarstvom zelo rada
ukvarjam.”

Biotehniška fakulteta

Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel.:
01/423-11-61, fax: 01/256-57-82, e-pošta:

dekanat@bf.uni-lj.si

,

www.bf.uni-lj.si

UNIV. ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3
leta): BIOTEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet biotehnologija.

Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101,
1000 Ljubljana, tel.: 01/423-11-61, fax: 01/423-10-88

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
KMETIJSTVO – AGRONOMIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Oddelek za biologijo, Večna pot 111, 1000
Ljubljana, tel.: 01/423-33-88, fax: 01/257-33-90

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50
% matura, 20 % uspeh v 3. in 4.
letniku in 30 % biologija, kemija ali fizika na maturi; za kandidate s poklicno
maturo: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in
4. letniku in 30 % uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, kemija
ali fizika) v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet izvajal. Tiste, ki
so pred 1. 6. 1995 končali kateri koli štiriletni srednješolski program
izbirajo po naslednjem ključu: 10 % zaključni izpit, 45 % uspeh v 3. in
4. letniku in 45 % uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, kemija
ali fizika pri zaključnem izpitu ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je
predmet izvajal.

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, tel.: 01/423-11-61, fax: 01/257-11-69

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): GOZDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Oddelek za krajinsko arhitekturo,
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01/423-11-61, fax: 01/256-51-72

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
KRAJINSKA ARHITEKTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 75
% preizkus posebne nadarjenosti, 15 % matura/zaključni izpit in 10 % uspeh v 3. in
4. letniku. Preizkus posebne nadarjenosti velja 1 leto.

Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta
VIII/34, 1000 Ljubljana, tel.: 01/423-11-61, fax: 01/257-22-97

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
LESARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): TEHNOLOGIJE LESA IN VLAKNATIH KOMPOZITOV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230
Domžale, tel.: 01/721-78-00, fax: 01/724-10-05

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
KMETIJSTVO – ZOOTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): KMETIJSTVO – ŽIVINOREJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101,
1000 Ljubljana, tel.: 01/423-11-61, fax: 01/256-62-96

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
MIKROBIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50
% matura, 30 % uspeh v 3. in 4.
letniku in 20 % biologija, kemija ali fizika na maturi; za kandidate s poklicno
maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet. Tiste, ki so pred 1. 6. 1995 končali
kateri koli štiriletni srednješolski program, izbirajo po naslednjem ključu: 20
% zaključni izpit, 40 % uspeh v 3. in 4.
letniku in 40 % biologija, kemija ali fizika pri zaključnem izpitu ali v
zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet izvajal.

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ŽIVILSTVO
IN PREHRANA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet.


Nazivi:

diplomirani biotehnolog (UN), diplomirani
inženir agronomije (UN), diplomirani inženir agronomije in hortikulture (VS),
diplomirani biolog (UN), diplomirani inženir gozdarstva (UN), diplomirani
inženir gozdarstva (VS), diplomirani inženir krajinske arhitekture (UN), diplomirani
inženir lesarstva (UN), diplomirani inženir lesarstva (VS), diplomirani inženir
kmetijstva – zootehnike (UN), diplomirani inženir kmetijstva – živinoreje (VS),
diplomirani mikrobiolog (UN), diplomirani inženir živilstva in prehrane (UN).


Izredni študij:

ne, le na visokošolskem
programu tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov (vsaj 30 prijavljenih);
šolnina v letu 2008/09 – 1.603,00 EUR


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: biotehnologija: brez omejitve; kmetijstvo
- agronomija: brez omejitve; kmetijstvo – agronomija in hortikultura – redni:
brez omejitve; biologija: 71,75 točk; gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri: 63
točk; gozdarstvo: 66 točk; krajinska arhitektura 69,78 točk; lesarstvo: brez
omejitve; tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov – redni in izredni: brez
omejitve; kmetijstvo – zootehnika: brez omejitve; kmetijstvo – živinoreja: brez
omejitve; mikrobiologija: 71 točk; živilstvo in prehrana: brez omejitve

Jasmina Božič, smer: mikrobiologija,
absolventka

“Sprejemni izpiti za vpis niso potrebni,
gleda se samo rezultat mature. Učim se kampanjsko, in sicer nekaj dni pred
izpitom. Med študenti veljajo za težje izpite matematika, molekularna  biologija, biokemija, mikrobna ekologija itd.
Najbolj zahtevna je bila matematika, zaradi težke snovi. Učim se iz zapiskov
ter gradiva, ki se ga dobi na faksu, spletni strani ali sejmu za rabljeno
literaturo. V povprečju porabim med 20 in 60 evrov letno. Razmerje med teorijo in
prakso je pol-pol, so pa vaje obvezne, medtem ko predavanja niso, a je pri
težjih izpitih dobro biti prisoten. Prostega časa je veliko, a manj kot na
družboslovnih fakultetah, tudi žuri se najdejo sem ter tja. Delam za vikende
ter med počitnicami, ko je več prostega časa.”

Tina Zaponšek, smer: krajinska arhitektura,
2. letnik

“Za faks sem se odločila, ker poleg študija
potrebujem še kakšen ustvarjalni izziv in študij krajinske arhitekture redno
servira takšne in drugačne izzive. Res, nikoli ni dolgčas. Skripta, zapiske in
ostalo gradivo dobim od višjih letnikov in profesorjev. Za fotokopije sem
porabila od 100 do 150 evrov. Najtežji predmeti so botanika, opisna geometrija,
oba predmeta sta tudi zelo obsežna. Priporočam sprotno delo. Za vpis na
krajinsko arhitekturo je potrebno opraviti sprejemni izpit, ki sestoji iz
vizualnega preizkusa in prostorskega risanja. Traja dva dni. Prostega časa ni
ravno veliko, redki ob študiju tudi delajo. Žuri so pa super.”

Uroš Mervič, smer: živilska tehnologija, 4.
letnik

“Naš oddelek je majhen, pa vendar dobro
tehnično opremljen. Všeč so mi terenske vaje v višjih letnikih. Za posamezne
izpite se učim od enega do treh tednov, dnevno pa snov pregledam v dveh urah.
Najtežja predmeta na faksu sta matematika in biotehnologija. V prvem letniku pa
sta bila najtežja izpita matematika in kemija. Učim se iz skript in zapiskov,
katere najdem na spletnem forumu. Vaje so obvezne, prisotnost se preverja.
Preveč imamo teorije in premalo prakse. Prosti čas je odvisen od urnika vaj, tu
in tam si najdem kako kratkotrajno delo. Žuri pa so dobro organizirani.”

Klemen Kamenik, smer: gozdarstvo in
obnovljivi viri, 3. letnik

“Gozd je lep, skrbimo da tak tudi ostane.
Učim se približno šest ur na dan kakšen teden pred izpitom. Najtežja predmeta
sta matematika in statistika, samo nista v resnici tako težka kot se zdi. Snov
se je potrebno pač naučit. Učim se iz zapiskov, knjig in skript. Po faksu pa
kroži zgoščenka s starimi testi, skripti in podobno. Za bolonjski sistem so
predavanja in vaje obvezna. Žuri so dokaj dobro organizirani in jih je kar
nekaj.”

Mirijam Kozorog, smer: biotehnologija, 4.
letnik

“Naša fakulteta je obkrožena z zelenjem, na
travniku pred njo se pasejo ovčke, mimo teče potoček, študenti s(m)o prijazni
in sproščeni…, idilično torej. Hkrati pa ni daleč od centra. Za biotehnologijo
sem se odločila, ker ponuja širok spekter naravoslovnih znanj, tako teoretičnih
kot tudi praktičnih. Učim se sproti, iz zapiskov in predstavitev profesorjev,
pred izpitom pa zadostuje že teden dni zmernega učenja. Najtežji predmeti so zaradi
obsežnosti fizikalna kemija, matematika, biokemija in industrijska
biotehnologija. Vaje in večina predavanj so obvezna, a tudi koristna. Študentje
med seboj komuniciramo preko elektronske pošte in tako dobim tudi veliko
gradiva.”

Ekonomska fakulteta

Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana,
tel.: 01/589-24-00, faks: 01/589-26-98, e-pošta:

info@ef.uni-lj.si

, spletna stran:

www.ef.uni-lj.si

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
UNIVERZITETNA POSLOVNA IN EKONOMSKA ŠOLA

Vpis in izbirni postopek: univerzitetni
program: matura ali poklicna matura in dodatni maturitetni izpit (60 %
matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku, za kandidate s poklicno maturo pa 20 % poklicna matura, 40 %
uspeh v 3. in 4.
letniku in 40 % maturitetni predmet).


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09
– 2.141,84 evrov.


Naziv:

diplomirani ekonomist (UN).


Zaposlitev:

finančne institucije (banke, zavarovalnice,
borza), upravne in organizacijske dejavnosti v podjetju, računovodska in
revizijska dela, trženje, mednarodne institucije (tuja podjetja, predstavništva
v tujini, EU), menedžment, turizem, poslovodenje, evropski projekti itd.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: ekonomija (UN): 59 točk (izredni:
brez omejitve).

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): VISOKA POSLOVNA ŠOLA

Vpis in izbirni postopek: visokošolski
strokovni program: poklicna matura ali matura (60 % poklicna matura/matura
in 40 % uspeh v 3. in 4.
letniku).

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09
– 2.591,10 evrov, izvaja se kot študij na daljavo (vključena tudi študijska
literatura).

Naziv: diplomirani ekonomist (VS).

Zaposlitev: finančne institucije (banke,
zavarovalnice, borza), upravne in organizacijske dejavnosti v podjetju,
računovodska in revizijska dela, trženje, mednarodne institucije (tuja
podjetja, predstavništva v tujini, EU), menedžment, turizem, poslovodenje,
evropski projekti itd.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Univerzitetna poslovna in ekonomska
šola (UN): 60 točk (izredni: brez omejitve); Visoka poslovna šola (VS): 65 točk
(študij na daljavo: brez omejitve); študijski centri – študij na daljavo: brez
omejitve.

Boris Bogataj, smer: mednarodna ekonomija,
2. letnik

“Za to fakulteto sem se odločil, ker me je
dovolj zgodaj srečala pamet in nisem šel v vojsko, kot sem sprva nameraval.
Moja osebna prioriteta je strokovno zorenje in mreženje. Za študij porabim malo
časa, redno obiskujem predavanja in vaje, pred vsakim izpitom se učim povprečno
pet dni, a zelo aktivno (vsaj deset ur dnevno). Najtežji predmeti so
statistika in matematika in pravo družb (preobsežno, a uporabno!). Predavanja
in vaje povečini niso obvezna, predvsem vaje pa so zelo koristne, saj tam dobiš
osnove, katere na predavanjih nadgradiš. Prostega časa je dovolj, sam delam
brez problema dvakrat do trikrat tedensko. Ekonomska fakulteta je fakulteta s
tradicijo, tam so zelo kvalitetni predavatelji in asistenti, skrajšan pa je
tudi študijski proces. Moj dolgoročni načrt po študiju je, da se do 50 leta uvrstim
na lestvico 100 najbogatejših Slovencev, po končanem študiju imam namreč namen
odpreti lastno podjetje in magistrirati.”

Valentina Mastnak, smer: podjetništvo, 3.
letnik

“Ta fakulteta je bila moj izbira, ker se mi
je ob vpisu zdelo, da mi je najbolj pisana na kožo in sedaj svoje odločitve ne
obžalujem. Dnevno porabim za faks kakšno uro, včasih več, sproti ne študiram
veliko, za pripravo na izpit pa si vzamem pet dni, in sicer se učim iz skript,
zapiskov, včasih pa tudi iz knjig. Literaturo dobim na forumu ali od sošolcev,
sicer zanjo porabim okrog 90 evrov. Najtežji zalogaj na moji smeri so mikro- in
makroekonomija (najtežja v 1. letniku), poslovne finance in poslovno
računovodstvo. Tako kot na drugih smereh so predavanja priporočljiva, vaje pa
obvezne in skoraj pogoj za uspešno opravljen izpit. Med študijem ne delam,
ostane mi nekaj prostega časa, naši študentski žuri so kar v redu. Faks mi je
dal veliko znanja in uporabnih informacij. Po zaključku se nameravam vpisati na
podiplomski študij.”

Petra Zupanc, smer: računovodstvo in
revizija, absolventka

“Fakulteta je zakladnica širokega spektra znanj,
ponuja veliko možnosti in priložnosti. Za zahtevne predmete veljajo mikroekonomija,
poslovodno računovodstvo, poslovne finance, management proizvodnje. Pri učenju
najprej pregledam zapiske, morda kakšna skripta ali povzetke, občasno pa tudi
knjigo. Organiziran je sejem rabljene literature, v pomoč sta oglasna deska in
forum. Na fakulteti se trudijo, da bi bil razkorak med teorijo in prakso čim
manjši. Predavanja niso obvezna, vaje pa pri nekaterih predmetih so, lahko so
pogoj za pristop k izpitu. Količina prostega časa je odvisna od organiziranosti
študenta. Delo je dobrodošlo, predvsem zaradi praktičnih izkušenj. Žuri so pri
nas zelo pestri. Moji načrti: nadaljevati delo v revizijski hiši.”

Suzana Bartulovič, smer: trženje, 2. letnik

“Svojo smer sem izbrala zato, ker me
preprosto zanima, zato tudi upam, da bom po zaključku študija dobila službo na
tem področju. Dnevno se pripravljam na predavanja in vaje, intenziteta priprave
na izpit pa je odvisna od njegove zahtevnosti (ponavadi začnem en teden prej).
Pri študiju najraje posegam po skriptih, ker so knjige preobsežne. Sicer je
rabljene mogoče dobiti na začetku leta na faksu, skripta pa so objavljena na
internetu ali jih dobim od starejših kolegov. Marsikatero predavanje pri nas
lahko izpustite – to pa ne velja za vaje, kjer je prisotnost praktično obvezna,
saj naredijo snov bolj razumljivo. Velika količina prostega časa mi omogoča
tudi študentsko delo. Žuri našega faksa so odlični, udeležbo priporočam. Kot
pozitivno lahko sicer izpostavim še dobro organizacijo, odlične možnosti
študijskih izmenjav, ni pa mi všeč, da imamo tako malo stika s profesorji.”

Tina Valič, smer: turizem, 2. letnik

“Na študij ekonomije sem se vpisala, ker
imajo na voljo veliko različnih študijskih smeri – najbolj od vseh mi je bil
všeč turizem, ki sem ga tudi izbrala kot svojo usmeritev. Pozitivno je predvsem
to, da imamo možnost prakse – s tem si lahko pridobimo že kakšno izkušnjo.
Dnevno za študij porabim približno dve uri, pred izpiti seveda več. Za večino
predmetov sem se učila sproti, predvsem za kolokvije. Najtežja izpita sta bila makroekonomija
in računovodstvo (nisem imela nobene podlage iz srednje šole). Učim se iz knjig
ter iz zapiskov predavanj. Rabljene knjige je moč kupiti na sejmu rabljene
literature, preko foruma, oglasi pa so objavljeni tudi na oglasni deski.
Predavanja sicer niso obvezna, obisk pa vseeno priporočam. Vaje so pomembne in
pri nekaterih predmetih tudi obvezne. Časa ob študiju je dovolj, če si ga znaš
pravilno razporediti.”

Anamarija Sopotnik, smer: mednarodno
poslovanje, VPŠ, 3. letnik

“Izbira faksa je bila v precejšnji meri
pogojena z prejšnjim šolanjem na ekonomski šoli. Zanimive predmete tu študiram
kar sproti, ostale pa bolj kampanjsko. Učim se iz prosojnic in lastnih
zapiskov. Sicer je za literaturo moč izvedeti iz oglasne deske, na faksu pa je
tudi sejem. Sama v povprečju za letnik porabim 50 evrov. Najtrši oreh pri nas
so statistika (veliko snovi), računovodstvo in poslovne finance. Sama sicer
obiskujem vaje, vseeno pa tudi nekatera predavanja, kjer je komunikacija
dvosmerna. Precej prostega časa mi vzame izdelava seminarskih nalog. Prav tako
mi ni všeč le šestmesečni absolventski staž in hitre spremembe programov,
pohvaliti pa moram dobre možnosti izmenjav in usposobljene profesorje.”

Fakulteta za arhitekturo

Zoisova 12, 1000 Ljubljana, tel.:
01/200-07-62, faks: 01/425-74-14, e-pošta:

info@fa.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.fa.uni-lj.si

ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM II.
STOPNJE (5 let): ARHITEKTURA

Preizkus sposobnosti za študij, ki velja le
za tekoče leto. Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 80 % preizkus
sposobnosti, 10 % splošni uspeh pri maturi/zaključnem izpitu in 10 % splošni
uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo (opravljen izpit iz
maturitetnega predmeta matematika oziroma tujega jezika, če je kandidat
matematiko že opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem
ključu: 80 % preizkus sposobnosti, 10 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 10 %
splošni uspeh v 3. in
4. letniku.


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09 –
2.628,94 evrov.


Strokovni naslov:

magister inženir arhitekture.


Zaposlitev:

projektantske organizacije,
gradbena podjetja, urbanistični zavodi, inšpektorat, industrija.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009:  enovit mag. študij: 52,55 točk.

Maja Jurjevič, smer: oblikovanje, 4. letnik

»Za našo fakulteto je potreben sprejemni
izpit likovne nadarjenosti oziroma sposobnosti, ki je sestavljen iz več delov:
risanja, logike in ustnega zagovora, preverjajo likovno in prostorsko dojemanje
ter izražanje, posluh za problematiko arhitekture in nagnjenje k
ustvarjalnosti. Vse skupaj je pokazatelj prostorske predstave in
iznajdljivosti. Študij v veliki meri sestavljajo vaje, s katerimi lahko narediš
kar precej izpitov. Učenje je odvisno od predmeta. Pri nekaterih imaš veliko
literature, ki jo moraš preštudirati, pri drugih je poudarek na likovnem delu.
Veliko znanja potrebuješ pri mehaniki, matematiki, gradbeni statiki in podobno,
svojo ustvarjalno žilico pa moraš pokazati pri risanju, skiciranju,
oblikovanju. Najbolje se je učiti iz lastnih zapiskov in skript. V prvem
letniku so najtežji izpiti tehnična mehanika oziroma statika, opisna geometrija
in matematika. Vse gradivo, od skript do starih testov, se dobi v fotokopirnici
na faksu. Študij je včasih naporen, vendar se izplača, saj lahko po končanem
študiju najdeš delo v različnih smereh arhitekture, restavratorstva,
oblikovanja, grafike. Vrata so ti odprta, samo najti moraš nekaj zase. Pa
srečno!«

Fakulteta za družbene vede

Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel.:
01/580-51-00, faks: 01/580-51-01, e-pošta:

fdv.faculty@fdv.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.fdv.uni-lj.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta):

ANALITSKA POLITOLOGIJA, ANALITSKA SOCIOLOGIJA, DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA,
EVROPSKE ŠTUDIJE – DRUŽBOSLOVNI VIDIKI, KOMUNIKOLOGIJA – MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE
ŠTUDIJE, KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI,
KULTUROLOGIJA, MEDNARODNI ODNOSI, NOVINARSTVO, POLITOLOGIJA – ANALIZA POLITIK
IN JAVNA UPRAVA, POLITOLOGIJA – OBRAMBOSLOVJE, SOCIOLOGIJA – KADROVSKI
MENEDŽMENT

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura in 40 % uspeh v 3. in 4.
letniku.


Izredni študij: d

a, šolnina v letu 2008/09 –
2.500 evrov, v primeru plačila v enkratnem znesku – 10 % popust.


Naziv:

diplomirani politolog, diplomirani
sociolog, diplomant družboslovne informatike (UN), diplomant evropskih študij,
diplomirani komunikolog, diplomant tržnega komuniciranja, diplomirani
kulturolog, diplomant mednarodnih odnosov, diplomirani novinar, diplomirani
obramboslovec.


Zaposlitev:

zavodi za socialno politiko in
socialni razvoj, urbanistični zavodi, ministrstva, znanstveno-raziskovalni
organi, kadrovske službe, izobraževanje, svetovanje v parlamentu ali vladi,
kulturna animacija, trženje, tržno komuniciranje, oglaševanje, medijsko
planiranje, novinarstvo.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: analitska politologija: brez
omejitve; analitska sociologija: brez omejitve; družboslovna informatika (UN):
49 točk; evropske študije: 64,5 točk, komunikologija – medijske in
komunikacijske študije: 73 točk; komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi
z javnostmi: 78 točk; novinarstvo: 77 točk; politologija – obramboslovje: 63
točk; politologija – analiza politik in javna uprava: brez omejitve; kulturologija:
brez omejitve; mednarodni odnosi: 84,5 točk; sociologija – kadrovski
menedžment: 64,5 točk.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM (3
leta): DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 –
2.500 evrov, v primeru plačila v enkratnem znesku – 10 % popust.

Naziv: diplomant družboslovne informatike
(VS).

Zaposlitev: organizacijske enote odgovorne
za informatični vidik dela: državna in lokalna samouprava, javni sektor
(šolstvo, zdravstvo, …), javne službe (pošta, komunala, …), ostali
neprofitni sektor (društva, združenja, …), statistični uradi, oddelki za
statistične analize v organizacija, delo, povezano z anketiranjem, analitična
in informacijska podpora v podjetniškem sektorju.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: družboslovna informatika (VS): 65
točk.

Luka Gomišek, smer: analitska sociologija,
2. letnik

“Na fakulteto me je privabilo zanimanje za
družboslovje. Sprejemnih izpitov tukaj ne poznamo. FDV od mene zahteva
približno eno uro študija dnevno, kar variira glede na to, s katerim predmetom
se moram ukvarjati. Literaturo dobim iz raznih forumov, v fotokopirnici, imamo
pa tudi sejem. Zanjo porabim 50–100 evrov. Kot najtežje izpite bi izpostavil statistiko,
razne metodološke predmete in pa predmete s področja mednarodnih odnosov. Pri
večini predmetov se preverja prisotnost, predvsem pri izbirnih. Predavanja so
zanimiva, tako da to niti ni tako slabo. Vseeno pa mi ostane še dovolj prostega
časa. Delam za enkrat še ne, sem pa pogosto prisoten na žurih, ki so izvrstni. Izpostavil
bi še dober odnos med študenti in predavatelji, s katerimi se da marsikaj
dogovoriti.”

Katja Slatinek, smer: evropske študije, 3.
letnik

“Faks je po mojem mnenju enkraten – svoje
odločitve ne obžalujem. Študiram večinoma kampanjsko, odvisno od izpita in
težavnosti predmeta. in sicer iz skript in zapiskov, izjemoma tudi iz knjig.
Najtežji predmeti so temelji ekonomije, OZP, evropske institucije. Tam je
potrebno dosti sprotnega dela. Praktični vidiki pa so na splošno žal malce
zanemarjeni. Na predavanja je večinoma obvezno hoditi (pa tudi koristno za
pridobitev osnov) – na primer na tuje jezike, temelje ekonomije, mednarodne
odnose, v višjih letnikih pa vedno manj. Literaturo za študij se dobi od
starejših kolegov ali prek spleta (www.europa.eu). V 1. letniku znašajo stroški
za obvezno literaturo okoli 40 evrov. Študij se da uskladiti z delom, kar pa ni
lahko. Načrtujem podiplomski študij, morda odhod v tujino.”

Mateja Bečela, smer: komunikologija MKS, 4.
letnik

“Študij komunikologije – medijskih in
komunikacijskih študij ti omogoči družbeno kritičen pogled na medije in celoten
medijski prostor, prav tako vzpodbudi splošno kritičnost. Padla sem v bolonjsko
reformo, kar pomeni, da se zahteva veliko sprotnega dela (eseji, seminarske
naloge, raziskovalne naloge, praktično delo). Sprotno delo resda vzame ogromno
časa, vendar smo zato konec junija razbremenjeni. Največkrat se učimo iz tujih
člankov strokovnih in znanstvenih revij. Veliko literature na področju komunikologije
še ni prevedene. Sejem rabljene literature je v začetku oktobra na stojnicah po
faksu, oglasi so tudi po forumih. Zaradi bolonjske reforme so predavanja in vaje
obvezne, saj prinašajo kreditne točke. Težak izpit je na primer temelji
ekonomije. Tekom študija si dela nisem mogla privoščiti. Po študiju se želim
usmeriti v PR, zanima me pa tudi uredniško delovanje.”

Alen Toplišek, smer: mednarodni odnosi, 2.
letnik

“Na FDV-ju ti ne bo dolgčas, ker se vsak
dan nekaj dogaja. Pozitivna plat študijskega programa mednarodnih odnosov je
interdisciplinarnost in to, se pri predmetih res veliko naučiš in se tako
pripraviš za življenje po študiju. Dnevno za študij porabim eno ali dve uri, v
kar je všteto tudi spremljanje dogajanj na domači in mednarodni sceni in
pisanje raznih izdelkov. Za pripravo na izpit si je potrebno vzeti vsaj pet dni
časa. Za izpite, ki se jih da opraviti prek kolokvijev, se učim sproti. Težavni
izpiti so temelji ekonomije, socialna in politična antropologija in pa tuji
jezik (slabo predznanje). Pri obveznih predmetih se večinoma zahteva 70 %
prisotnost. Sicer je udeležba priporočljiva. Študiram iz literature, ki jo
predpiše nosilec predmeta, v veliko pomoč so zapiski. Pozitivno pri študiju je
predvsem to, da se snov da prenesti v prakso prek sodelovanja v študentskih
društvih ali preko kritičnega analiziranja svetovnega dogajanja.”

Anja Kovačič, smer: novinarstvo, 3. letnik

“Novinarstvo si želim študirati že od 5.
razreda osnovne šole, zato izbira ni bil težka. Praksa pri nas pomeni pisanje
člankov in seminarskih nalog. Za tedenske obveznosti porabim uro do dve na dan.
Študiram iz zapiskov, večinoma je potrebno predelati še kakšna skripta, knjige
so redka izjema. Težja izpita sta temelji ekonomije in statistika, v 1. letniku
pa angleščina (popolnoma drugačen način učenja jezika). Kar se tiče literature,
se je najlažje seznaniti s tutorji, ki nato pomagajo svojim mlajšim kolegom.
Stari testi in ostalo gradivo se najdejo na FDVjevki, na forumih, na spletnih
straneh posameznih društev (FEJS za novinarje). Prostega časa je dovolj,
potrebno ga je znati le izkoristiti. Tisti, ki imate ambicije resnično delati
kot novinarji, si lahko že v 2. letniku brez problemov najdete zaposlitev.”

Jure Repina, smer: politologija – obramboslovje, 4. letnik

“Študij na tej smeri je bila moja želja vse
od otroštva – kasneje se namreč želim vpisati še v častniško šolo Slovenske
vojske. Fakulteta je zelo prijetna tako za druženje kot za učenje – študij.
Razmerje med prakso (10 %) in teorijo (90 %) na faksu sicer ni
enakopravno. Dnevno za faks porabim eno uro, za izpit pa študiram okrog dvajset
ur. Učim se delno kampanjsko in delno sproti, uporabljam pa knjige, skripta in
zapiske. Dobim jih na sejmu, spletu in od starejših kolegov. Najtežja predmeta
sta temelji ekonomije in statistika, v 1. letniku pa bi izpostavil polemologijo
(veliko definicij) in pa metode družboslovnega raziskovanja. Skoraj pri vseh
predmetih se zahteva prisotnost, koristna pa je pri približno polovici
predmetov. Delati ob faksu ni enostavno, ampak nujno, ker potrebujem denar.”

Ana Milovanovič, smer: družboslovna
informatika, 3. letnik

»S študijem sem zadovoljna, saj tu dobiš
širok spekter znanj, ki so po mojem mnenju uporabna tudi v nadaljnji karieri. Učenje
za izpit mi povprečno vzame štiri dni, študiram pa (kot večina študentov) bolj
kampanjsko. Najtežji predmet za večino je temelji ekonomije, meni osebno pa je
bil v 1. letniku to matematika. Učim se iz zapiskov (www.kalidej.si), pa tudi
iz starih izpitov. Za študente je organiziran sejem rabljene literature, sama
sem jo sicer dobila od brata, je pa vse mogoče dobiti v knjižnici na faksu. Ves
študij se mi zdi praktičen, v 3. oziroma 4. letniku imamo organizirano tudi
prakso. Vaje so ponavadi obvezne, predavanja pa večinoma ne – priporočam pa
prisotnost pri statistiki in matematiki! Ostane mi tudi kaj prostega časa, ki
ga porabim za delo prek študentskega servisa, za prijatelje in žure. Žuri na
FDV so itak najboljši!«

Fakulteta za elektrotehniko

Tržaška 25, 1000 Ljubljana, tel.:
01/476-84-11 (n.c.), 01/476-84-28 (študentska pisarna), faks: 01/426-46-30, e-pošta:

fe-dekanat@fe.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.fe.uni-lj.si

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM (3 leta):
ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet.


Izredni študij:

ne.


Naziv:

diplomirani inženir elektrotehnike.


Zaposlitev:

področje elektrotehniške
(avtomatika, elektronika, energetika, mehatronika, telekomunikacije) in

računalniške industrije, ostala področja gospodarstva (kemična, farmacevtska,
gumarska, tekstilna in živilska industrija, metalurgija, trgovina, transport,
informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava,
šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, vojska, policija,
zdravstvena dejavnost idr.).


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitve.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM (3
leta): APLIKATIVNA ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% poklicna matura/zaključni izpit/matura in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: ne.

Naziv: diplomirani inženir elektrotehnike.

Zaposlitev: v podjetjih, katerih primarna
dejavnost je s področja elektronike, energetike, mehatronike, telekomunikacij,
avtomatike in tehniške kakovosti in tudi v različnih drugih panogah
gospodarstva (kemična, farmacevtska, gumarska, tekstilna in živilska
industrija, metalurgija, trgovina, transport, informacijske dejavnosti in
storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni
inštituti in zavodi, vojska, policija, zdravstvena dejavnost idr.).

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitve.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM (3
leta): MULTIMEDIJSKE KOMUNIKACIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% poklicna matura/zaključni izpit/matura in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: ne.

Naziv: diplomirani inženir multimedijskih
komunikacij.

Zaposlitev: medijske hiše, RTV hiše, AV
produkcijske hiše, ponudniki spletnih storitev, telekomunikacijski operaterji,
oblikovalci spletnih vsebin, oblikovalske agencije.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: multimedijske komunikacije (Nova
Gorica, VS): 50 točk.

Erik Rant, smer: elektrotehnika, 2. letnik

“Študij elektrotehnike je zelo zanimiv in
hkrati odpira mnoge karierne poti. Prvi dve leti je na sporedu teorija, v
višjih letnikih tudi praksa. Za gimnazijce sta najtežja predmeta osnove
elektrotehnike, za srednješolce pa matematika 1 in 2. Prva dva letnika na FE
sta selektivna. Študiram kampanjsko – za kolokvij en teden po tri ure na dan,
za izpit pa dva tedna po štiri ure na dan. Pri študiju preberem zapiske
predavanj, včasih tudi knjigo, potem naredim še vaje. Potrebno je hoditi na vse
avditorne in laboratorijske vaje ter predavanja, kar tudi priporočam – sploh na
začetku. Knjige in skripta se lahko kupi rabljene na sejmu knjig, ki je na
začetku leta. Vse ostalo pa je na spletnih straneh
(www.student-info.net/index.php/fe/uvodna, http://elektrina.net/). Prostega
časa je dovolj, velikokrat pa faks in delo ne gresta skupaj, se pa da, če imaš
dovolj samodiscipline.”

Fakulteta za farmacijo

Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01/47 69
500, faks: 01/42 58 031, e-pošta:

tajnistvo@ffa.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.ffa.uni-lj.si

ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM II.
STOPNJE (5 let): FARMACIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: a)
kdor je opravil maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem
programu farmacevtski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali
fizika; – kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu kemijski
tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; – kdor je opravil poklicno
maturo v srednješolskem programu veterinarski ali kozmetični tehnik in izpit iz
maturitetnega predmeta fizika. Izbrani maturitetni predmeti ne smejo biti
predmeti, ki jih je kandidat že opravil pri poklicni maturi. c) kdor je pred 1.
6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma
zaključnem izpitu: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 %
točk, splošni uspeh v 3. in
4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu: 20 % točk.


Izredni študij:

ne.


Naziv:

magister farmacije.


Zaposlitev:

lekarne, farmacevtska
industrija, zastopništva, veledrogerije, zdravstvene organizacije,
laboratoriji, inštituti, zdravstveni domovi, klinični laboratoriji, državni
organi.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 88, 5 točk.

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
STOPNJE: LABORATORIJSKA BIOMEDICINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: a)
kdor je opravil maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli
srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; če je
kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega
predmeta kemija; c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni
srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma
zaključnem izpitu: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 %
točk, splošni uspeh v 3. in
4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu: 20 % točk.

Izredni študij: ne.

Naziv: diplomirani inženir laboratorijske
biomedicine.

Zaposlitev: medicinski laboratoriji na vseh
treh ravneh zdravstva (zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični centri in
inštituti), farmacevtska industrija, zastopništva, raziskovalne organizacije.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 83,0 točk.

Špela Radej, smer: Laboratorijska
biomedicina, absolventka

»Faks zahteva ogromno samostojnega dela,
zato je potrebno vanj vložiti veliko truda in časa. Na žure seveda ni potrebno
čisto pozabiti! Če obiskuješ vsa predavanja in vaje, na katere se moraš
pripraviti, za sprotno učenje ne ostane veliko časa. Ker so vaje na faksu
obvezne, lahko na njih manjkaš le z ustreznim opravičilom. Na predavanjih pa
prisotnost (večinoma) ni obvezna, je pa zaželena. Za izpite se učim približno
dva tedna, včasih tudi več, kar je odvisno od posameznega predmeta. Pri učenju
uporabljam skripte, zapiske in knjige. Na faksu vsako leto poteka tudi sejem
rabljene literature. Po končanem študiju se bom najverjetneje zaposlila, tako
kot mnogi drugi.«

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Jamova 2, 1000 Ljubljana, tel.:
01/476-85-00, 01/476-85-35 (referat gradbeništva), 01/476-86-44 (referat
geodezije), faks: 01/425-06-81, e-pošta:

referat@fgg.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.fgg.uni-lj.si

UNIV. PROGRAM (4 leta): GRADBENIŠTVO,
VODARSTVO IN KOMUNALNO INŽENIRSTVO, GEODEZIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet. Za visokošolski študij bodo kandidati
izbrani po ključu 60 % matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.


Izredni študij:

ne.


Naziv:

univerzitetni diplomirani inženir
gradbeništva/geodezije (UN).


Zaposlitev:

gradbena, komunalna, geodetska
in projektivna podjetja, industrija gradbenega materiala in konstrukcij,
trgovina, državna uprava, lokalne skupnosti, raznovrstni zavodi, znanstveno-raziskovalne
organizacije.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: geodezija: 74 točk; gradbeništvo:
68 točk; vodarstvo in komunalno inženirstvo: 66 točk.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): OPERATIVNO GRADBENIŠTVO, TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % maturitetni predmet. Za visokošolski študij bodo kandidati
izbrani po ključu 60 % matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: gradbeništvo: šolnina v
letu 2008/09  – 1.670,00 evrov.


Naziv:

diplomirani inženir
gradbeništva/geodezije.


Zaposlitev:

gradbena, komunalna, geodetska
in projektivna podjetja, industrija gradbenega materiala in konstrukcij,
trgovina, državna uprava, lokalne skupnosti, raznovrstni zavodi, znanstveno-raziskovalne
organizacije.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: operativno gradbeništvo: 54 točk
(izredni: brez omejitve); tehnično upravljanje nepremičnin: 66 točk.

Lovro Ameršek, smer: vodarstvo in komunalno
inženirstvo, absolvent

“Za ta faks sem se odločil iz zanimanja do
tematike. Za izpite se učim sproti, pred posameznimi izpiti pa se učim tudi do šest
ur intenzivno. Dobro je, če vsak dan rešuješ naloge. Najtežji predmeti v prvem
letniku so statistika, matematika in gradiva, s katerimi se dela selekcija. Literaturo
sem dobil od starejših kolegov, tudi profesorji nas zalagajo s svojimi skripti.
Najceneje pa je, da si gradivo izposodiš v knjižnici. Predmetnik je sestavljen
iz preveč teorije in premalo prakse. Dobro je, če si prisoten na vseh
predavanjih in vajah, ker tako tudi največ odneseš od predmetov. Prostega časa
je v prvem letniku malo, kasneje pa si lahko privoščiš občasno delo. Žuri so
dobro organizirani.”

Gregor Merlin, smer: gradbeništvo, 2. letnik

“Za ta faks sem se odločil, ker me ta
stroka že od nekdaj zanima. Za izpite se učim kampanjsko, trudim pa se delati
naloge vsaj eno uro na dan. Najtežji izpiti na faksu so stavbarstvo 1 in 2, trdnost in MTT. V
prvem letniku pa je najtežje naredit matematično algebro 1 in 2. Učim se iz zapiskov s predavanj
in skript. Vse to najdem na spletu ali pa si sposodim od starejših kolegov.
Vaje so obvezne, a jih je na žalost premalo. Imamo preveč teorije/predavanj in
premalo prakse. Prostega časa nimam veliko, tako da si dela ne morem privoščit.
Mislim, da je na našem faksu velika stopnja kolegialnosti, slaba stan pa je, da
nimamo fotokopirnice.”

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana, tel.:
01/241-91-00, faks: 01/241-92-20, e-pošta:

info©fkkt.uni-lj.si

,
spletna stran:

http://www.fkkt.uni-lj.si

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta)
KEMIJA, BIOKEMIJA, KEMIJSKO INŽENIRSTVO, TEHNIŠKA VARNOST

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet.


Izredni študij:

da, tehniška varnost,
šolnina v letu 2008/2009 – 2.344 evrov.


Nazivi:

diplomirani kemik (UN), diplomirani
biokemik (UN), diplomirani inženir kemijskega inženirstva (UN), diplomirani
inženir tehniške varnosti (UN).


Zaposlitev:

kemijski laboratoriji,
znanstveno-raziskovalni inštituti, kemijska industrija, tovarne, bolnišnice,
zavodi, industrija kemijskih in farmacevtskih izdelkov.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: kemija: brez omejitve; biokemija:
brez omejitve; kemijsko inženirstvo: brez omejitve; tehniška varnost: brez
omejitve.

VISOKOŠOLSKI PROGRAM (3 leta): KEMIJSKA
TEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09
– 2.783 evrov.

Nazivi: diplomirani inženir kemijske tehnologije
(VS).

Zaposlitev: kemijski laboratoriji,
znanstveno-raziskovalni inštituti, kemijska industrija, tovarne, bolnišnice,
zavodi, industrija kemijskih in farmacevtskih izdelkov.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: kemijska tehnologija: brez omejitve
(izredni študij: brez omejitve).

Mateja Gosak, smer: kemijska tehnologija,
2. letnik

“Za ta faks sem se odločila, ker sem hodila
na srednjo kemijsko šolo v Celju in me kemija zanima. Sprejemni izpiti niso
bili potrebni. Najtežja izpita sta fizika in matematika, za izpite pa se učim
kampanjsko. Ponavadi začnem z učenjem dva tedna pred posameznim izpitom. Učim
se iz skript in zapiskov, katere si fotokopiram ali sposodim od starejših
kolegov. Na spletu pa se da najti tudi stare teste in kolokvije, kakor tudi skripta.
Predavanja niso obvezna, dobro pa je, če si prisoten na vajah. Prostega časa
imam veliko, na žalost pa je premalo študentskih žurov.”

Leon Baumkirher, smer: kemija, 1. letnik

“Zakaj sem se odločil za ta faks… ker je
nekaj bilo treba izbrati J in je
kemija bila najboljša možnost. Učim se vsak dan po petnajst minut, da pregledam
snov, pred izpiti pa se učim kampanjsko po pet ali več ur na dan ves teden.
Najtežja predmeta sta anorganska kemija in matematika. Učim se iz zapiskov,
knjig in skript, ki sem jih dobil od prijateljev. Predmeti so težki zaradi
zahtevne snovi. V prvem letniku je zelo malo prakse (tri ure na teden).
Prisotnost na vajah je priporočljiva, predavanja pa niso obvezna. Količina prostega
časa je odvisna od posameznika. Žuri so solidni.”

Fakulteta za matematiko in fiziko

Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana, tel.:
01/476-65-00, faks: 01/251-72-81, e-pošta:

fmf@fmf.uni-lj.si

,
spletna stran:

www.fmf.uni-lj.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3
leta):  FIZIKA,  METROLOGIJA Z GEOFIZIKO

Če je omejitev vpisa potrebna, kandidate
izbirajo po naslednjih ključih: fizika: 50 % splošni uspeh pri maturi, 30 % uspeh
iz matematike pri maturi in 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, meteorologija
z geofiziko: 30 % splošni uspeh pri maturi, 30 % uspeh iz matematike pri
maturi, 20 % splošni uspeh v 3.
in 4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku. Sprejemajo
tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz maturitetnega predmeta
matematika (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa
izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta, ki ga še ni opravil pri poklicni
maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: fizika: 50 % splošni uspeh pri
poklicni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh iz matematike
pri poklicni maturi ali kot maturitetnemu predmetu matematika; meteorologija z
geofiziko: 30 % splošni uspeh pri poklicni maturi,  40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 %
uspeh iz matematike pri poklicni maturi ali kot maturitetnemu predmetu
matematika.


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09 –
375,00 evrov.


Nazivi:

diplomirani fizik (UN), diplomirani
meteorolog geofizik (UN), profesor fizike (UN).


Zaposlitev:

razvojni in računalniški
centri, razvojni inštituti, javna uprava, statistični zavod, banke,
zavarovalnice, finančne institucije, poučevanje, varstvo okolja, gradbeništvo,
industrija, interdisciplinarna področja v tehniki ter razvojni, raziskovalni in
industrijski laboratoriji ter šolstvo.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 
fizika: brez omejitve (izredni: brez omejitve); meteorologija z
geofiziko: brez omejitve(izredni: brez omejitve).

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta):
MATEMATIKA, FINANČNA MATEMATIKA

Če je omejitev vpisa potrebna, kandidate
izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri maturi, 30 % uspeh iz
matematike pri maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 %
uspeh iz matematike v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz
maturitetnega predmeta matematika (če je kandidat ta predmet že opravljal pri
poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta, ki ga še ni
opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 %
splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % uspeh iz matematike pri poklicni maturi
ali kot maturitetnemu predmetu matematika, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 %
uspeh iz matematike v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: ne.

Nazivi: diplomirani matematik (UN), diplomirani
finančni matematik (UN).

Zaposlitev: tehnološki in logistični
sektorji gospodarstva, raziskovalne in razvojne inštitucije in tehnološki
parki, javna uprava, statistični zavod, banke, zavarovalnice, borze in
borzno-posredniške hiše, pokojninski in zdravstveni skladi.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitve.

ENOVIT MAGISTRSKI PROGRAM II. STOPNJE (5
let): PEDAGOŠKA MATEMATIKA

Če je omejitev vpisa potrebna, kandidate
izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri maturi, 30 % uspeh iz
matematike pri maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 %
uspeh iz matematike v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz
maturitetnega predmeta matematika (če je kandidat ta predmet že opravljal pri
poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta, ki ga še ni
opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 %
splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % uspeh iz matematike pri poklicni maturi
ali kot maturitetnemu predmetu matematika, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 %
uspeh iz matematike v 3. in
4. letniku.

Izredni študij: ne.

Naziv: magister profesor matematike (MAG).

Zaposlitev: poučevanje.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: /

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3
leta): FIZIKALNA MERILNA TEHNIKA

Če je omejitev vpisa potrebna, kandidate
izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri poklicni maturi oziroma
maturi, 30 % uspeh iz matematike pri poklicni maturi oziroma maturi, 20 %
splošni uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 –
375,00 evrov.

Nazivi: diplomirani inženir fizike (VS).

Zaposlitev: raziskovalna dejavnost,
računalniška industrija, elektro in elektronska industrija, telekomunikacije,
optična in strojna industrija, gradbeništvo, energetika, kemijska in
farmacevtska industrija ter državna uprava.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 
brez omejitve (izredni: brez omejitve).

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE
(3 leta): PRAKTIČNA MATEMATIKA

Če je omejitev vpisa potrebna, kandidate
izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri poklicni maturi oziroma
maturi, 30 % uspeh iz matematike pri poklicni maturi oziroma maturi, 20 %
splošni uspeh v 3. in
4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: da, šolnina v študijskem
letu 2008/09 – 2.000 evrov.

Nazivi: diplomirani matematik (VS).

Zaposlitev: informacijski sektorji
gospodarstva (programerji, razvijalci informacijskih tehnologij, skrbniki
strežnikov, podpora uporabnikom), tehnološki in logistični sektorji gospodarstva,
statistične službe (načrtovanje anket, statistična obdelava podatkov),
informacijska in matematična podpora v finančnih inštitucijah, javna uprava.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitve (redni, izredni).

 

Stanko Manojlović, smer: fizika, absolvent

“Fizika je za vse ljudi, ki so radovedni in
imajo bujno domišljijo. Prepričan sem, da ta poved drži: delo čaka fizike,
FDV-jevci pa čakajo delo. Na dan se učim vsaj dve uri, pred izpiti pa kampanjsko
po cel teden, sedem ur na dan. Najtežji predmeti na faksu so kvantna fizika,
fizika trdnih snovi, analitična mehanika in elektromagnetna polja. Težki so
zato, ker je snov zelo zelo zahtevna. Učim se iz knjig in zapiskov, večina
literature je v angleškem jeziku (je dobro, da ga obvladaš). Predavanja in vaje
niso obvezne, samo če ne hodiš, ne razumeš. Prostega časa je nekaj, občasno
delam preko študentskega servisa, žuri pa so katastrofalni.”

Sabina Skubic, smer: matematika, 2. letnik

“Za faks sem se odločila, ker me matematika
že od nekdaj zanima. Učim se kolikor se da sproti, pred izpitom se intenzivno
učim teden dni, drugače pa kakšno uro na dan. Za najtežja predmeta veljata
algebra 2 in
topologija. V prvem letniku je najtežji izpit iz analize, to pa zato, ker je
ogromno snovi. Učim se iz skript in zapiskov, katere najdem na spletni
učilnici. Knjig si ne kupujem, sposodim si jih v knjižnici. Prisotnost se ne
preverja, samo je pametno, da si na vseh predavanjih in vajah. Prostega časa
imam dovolj, saj tudi delam preko študentskega servisa. Tekom leta se
organizira kar nekaj dobrih žurov. Faks je dokaj težak, a imam dobre profesorje
in sošolce.“

Fakulteta za pomorstvo in promet

Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož, tel.:
05/676-71-00, fax: 05/676-71-30, E-mail:

dekanat@fpp.uni-lj.si

,

www.fpp.uni-lj.si

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE
TEHNOLOGIJA PROMETA, VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE:
PROMETNA TEHNOLOGIJA IN TRANSPORTNA LOGISTIKA, NAVTIKA, LADIJSKO
STROJNIŠTVO

Trajanje: 3 leta

Izredni študij: da, šolnina v š.l.
2008/2009: predavanja 1.961,28 EUR (za 3. letnike VS pa 1.231,01 EUR); konzultacije
1.377,07 EUR (vsi letniki razen 3. letniki VS)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Na
UN program sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20% poklicna matura, 40% uspeh v 3. in 4. letniku  in 40% maturitetni predmet. Na VS pa: 60%
matura / zaključni izpit / poklicna matura in 40% uspeh v 3. in 4. letniku.


Naziv:

Diplomirani inženir tehnologije
prometa (UN)/Diplomirani inženir prometne tehnologije (VS)/navtike (VS)/ladijskega
strojništva (VS)


Zaposlitev:

Strokovna in vodstvena dela na
različnih vrstah ladij mednarodnih in domačih ladjarjev, v avtoprevoznih
podjetjih, na letališčih, v lukah,
špediciji, carini, zunanji trgovini, železnici, letalska infrastruktura, organi
državne uprave, vodenje in upravljanje podjetij povezanih s pomorstvom in prometom;


Število potrebnih točk

za sprejem v letu
2008/2009: Tehnologija prometa UN: brez omejitve (izredni: brez omejitve);
Transportna logistika UN: brez omejitve (izredni: brez omejitve); Ladijsko
strojništvo VS: brez omejitve (izredni: brez omejitve); Navtika VS: brez omejitve
(izredni: brez omejitve); Prometna tehnologija in transportna logistika VS: brez
omejitve (izredni: brez omejitve)

Mirko Nenadič, smer: navtika, absolvent

»Pozitivne strani našega faksa so morje,
barke, luke, … Učim se teden dni kampanjsko pred izpitom. Vsi izpiti so težki
po svoje, meni osebno ravnanje s tovorom, ampak če hodiš redno na predavanja in
vaje, ni težav. Knjig skoraj da ni, najbolj pogosta so skripta in zapiski. Mene
je osebno nakup gradiva za vsa leta stal 100 evrov, vse se dobi na faksu in od
sošolcev. Prostega časa imam veliko, delam redno, študentski žuri pa so
solidni. Moj predlog je, da redno hodiš na vse! Drugače pa lahko na faksu tudi
veslaš, jadraš in počneš druge stvari.«

Davorin Udovč, smer: tehnologija prometa
(VIS), 3. letnik

»Za ta faks sem se odločil, ker sprva nisem
vedel, kam bi se vpisal in ker se nahaja na Obali. Učno gradivo, skripta in
knjige dobim pri sošolcih ali starejših generacijah. Učenja ne potrebujem
dosti, saj me ta smer zanima, tako da se pred izpiti učim po navadi do dva dni
prej. Pri nas predavanja niso obvezna, vendar je dobro zate, da jih obiskuješ. Vaje
pa so seveda obvezne in prisotnost se beleži. Prostega časa imam dosti, tako da
si lahko privoščim delo. Na našem faksu mi je všeč odnos med profesorji in
študenti, saj je kar oseben. Žuri pa so najboljši v Sloveniji.«

Fakulteta za računalništvo in informatiko

Tržaška 25, 1000 Ljubljana, tel.:
01/476-84-11, faks: 01/426-46-47, e-pošta:

studinfo@fri.uni-lj.si

, spletna stran:

www.fri.uni-lj.si

UNIVERZITETNI PROGRAM (3 leta):
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura in 40 % splošni uspeh v 3. in 4.
letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in
4. letniku in 40 % maturitetni predmet.


Izredni študij

ne.


Naziv:

diplomirani inženir računalništva in
informatike (UN).


Zaposlitev:

načrtovanje, sistemski
inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije,
postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju
računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih
dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi
dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja
novih spoznanj in dosežkov.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: računalništvo in informatika: 64
točk.

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM (3
leta): RAČUNALNIŠTVO IN MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4.
letniku in 20 % uspeh pri matematiki v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh iz matematike pri maturi,
20 % splošni uspeh v 3. in 4.
letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in
4. letniku.

Izredni študij ne.

Naziv: diplomirani inženir računalništva in
matematike (UN).

Zaposlitev: načrtovanje, sistemski
inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije,
postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju
računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih
dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi
dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja
novih spoznanj in dosežkov.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: računalništvo in matematika: brez
omejitve.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta):
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij da, šolnina v študijskem
letu 2008/09 – 2.162,41 evrov.

Naziv: diplomirani inženir računalništva in
informatike (VS).

Zaposlitev: načrtovanje, sistemski
inženiring pri eksploataciji in prodaji sodobne informacijske tehnologije,
postavljanje računalniških sistemov, operativno vodenje nalog na področju
računalništva, informacijski sistemi v gospodarstvu, upravi in družbenih
dejavnostih; področja dela v informacijski tehnologiji, kjer bodo zaradi
dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja
novih spoznanj in dosežkov.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: računalništvo in informatika: 62
točk (izredni: brez omejitve). Računalništvo in informatika v dislocirani enoti
Sežana: brez omejitve.

Jure Flander, smer: računalniški sistemi,
absolvent

»Za izpite sem se učil v povprečju deset dni
po štiri ure na dan. V višjih letnikih pa je bilo veliko seminarskega dela, ki
ga je bilo potrebno opraviti sproti. Arhitektura računalniških sistemov,
modeliranje in simulacija ter analiza vsekakor spadajo med najtežje izpite. Za
njih sem se učil iz skript, ki jih napišejo profesorji, zapiskov in knjig.
Rabljena literatura se dobi na sejmu in na spletu: www.fri-info.net, www.estudij.si.
V 1. letniku je bil zame najtežji predmet diskretne strukture. Vsak izpit je
sestavljen iz dveh delov: najprej je potrebno opraviti praktični del, nato še
teoretični (ustni zagovor). Po končanem študiju pridejo najprej na vrsto dolge
počitnice, potem pa seveda iskanje oziroma izbiranje službe. V naši stroki je
pomanjkanje delovne sile, tako da ne pričakujem večjih težav pri zaposlovanju«.

Branko Pinter, smer: informatika, absolvent

»Sprotnega dela za faks imam okoli tri ure
na dan, pred izpiti pa po osem ur. Večino se učim iz skript in zapiskov, nekaj
pa tudi iz knjig. Literatura se dobi na spletu: www.fri-info.net, www.e-student.si/index.php/Glavna_stran.
Obstaja tudi sejem rabljene literature, običajno oktobra in marca. Za literaturo
sem porabil okoli 100 evrov. Najbolj ugodna varianta je tiskanje pdf-jev,
kopiranje in kupovanje na sejmu rabljene literature. Arhitektura računalniških
sistemov 1 in
2, diskretne strukture, planiranje in vodenje informacijskih sistemov,
informacijski sistemi, ekonomika 1
in 2 spadajo med najtežje izpite. Faks ti da potrebna
teoretična in tudi nekaj praktičnega znanja, bolj splošno ter te nauči, kako
rešiti probleme. Pozitivna stran je, da ni težko dobiti službe. Žuri so dobri,
seveda pa je odvisno od vas, ali si naredite še boljše ali ne.«

Fakulteta za socialno delo

Topniška ulica 31, p.p. 2647, 1001
Ljubljana, tel.: tajništvo – dekanat: 01/280-92-40, referat: 01/280-92-59 fax:
01/280-92-70, E-mail: info@fsd.uni-lj.si,
www.fsd.si

UNIV. PROGRAM (4 leta): SOCIALNO DELO


Izredni študij:

da, za izredni študij


Naziv:

univerzitetni diplomirani socialni
delavec


Zaposlitev:

bolnišnice, psihiatrične
ustanove, zdravstveni domovi, socialni zavodi, mreže za samopomoč, podjetja,
centri za socialno delo


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Socialno delo (UN): 64 točk
(izredni: brez omejitve)

Anja Sekalo, smer: kibernetika
psihosocialne pomoči, 3. letnik

»Večina vaj je zasnovana tako, da se učimo,
kako teorijo uporabiti v praksi, zato je opravljanje izpitov lažje. Za
posamezen izpit se učim od tri dni do treh tednov. Med najtežje predmete
spadajo pravni predmeti, pedagogika in socialna antropologija. Učim se iz
skript, zapiskov in knjig. Na faksu imamo fotokopirnico, v kateri so skripta,
ki jih potrebujemo za študij. Vsako leto je organiziran knjižni sejem. Ogromno
gradiva lahko dobite tudi na spletni strani

www.student-info.net/fsd

. Vsem
študentom bi priporočala, da čim več obiskujejo tako vaje kot predavanja, saj
to zelo olajša učenje za izpite. Na našem faksu je za ob študijsko življenje
zares dobro poskrbljeno. Stalno so na sporedu razni žuri, izobraževanja,
potovanja, športne aktivnosti in mnogo ostalih stvari, ki ti zapolnijo prosti
čas«.

Fakulteta za strojništvo

Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, tel.:
01/477-12-00, fax: 01/251-85-67, E-mail:

dekanat@fs.uni-lj.si

,

www.fs.uni-lj.si

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE STROJNIŠTVO
- RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROGRAM (3 leta)

Pridobljeni naslov: diplomirani inženir
strojništva (UN)


Vpisni pogoji:

a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in
izpit iz enega od maturitetnih predmetov: mehanika, fizika, matematika,
računalništvo, elektrotehnika ali tuj jezik; izbrani predmet ne sme biti
predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1.
6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Če bo sprejet sklep
o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni
uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60% točk, splošni uspeh v 3. in 4.
letniku 40% točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri
poklicni maturi 40% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk, uspeh pri
maturitetnem predmetu 20% točk.


Zaposlitev:

znanstvenik, raziskovalec,
inovator, vodja projektov, razvojnik izdelkov, procesov sistemov, konstrukter,
projektant, vodja projektive, snovalec novih tehnologij, načrtovalec
tehnoloških procesov,  snovalec novih
vrhunskih izdelkov, projektant energetskega postrojenja, projektant hišne in
sanitarne tehnike, elastostatik, hidromehanik, termodinamik

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I.
STOPNJE STROJNIŠTVO  -PROJEKTNO
APLIKATIVNI PROGRAM (3 leta)

Pridobljeni naslov: diplomirani inženir
strojništva (VS)

Vpisni pogoji: kdor je opravil zaključni
izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali
maturo. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma mature 60% točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk.

Redni in izredni študij: glede na vpis
študentov

Zaposlitev: vodja projektov, razvojnik
izdelkov, procesov sistemov, konstrukter, projektant, snovalec novih
tehnologij, načrtovalec tehnoloških procesov, 
snovalec novih vrhunskih izdelkov, projektant energetskega postrojenja,
projektant hišne in sanitarne tehnike, elastostatik, hidromehanik,
termodinamik, inšpektor, pilot helikopterja, pilot letala, navigator v
letalskem prometu

Goran Trajbarič, smer: Letalstvo, absolvent

»Za vpis na fakulteto ni potrebno
opravljati sprejemnih izpitov. Študij prinaša veliko sprotnega dela, saj so na
primer v določenem obdobju kolokviji tudi vsak teden. Za nekatere izpite pri
učenju zadostujejo samo lastni zapiski, za druge, kot sta matematika in fizika,
pa je priporočljivo informacije poiskati še v drugi literaturi. Rabljene knjige
in zapiske sem dobil od starejših kolegov, veliko pa tudi v knjižnici. Čeprav
je zaradi vsaj 80-odstotne prisotnosti potrebno hoditi na predavanja, se lahko
ob pravilni organizaciji časa posvetiš svojemu hobiju, udeležiš kakšnega žura
in tudi delaš preko študentskega servisa. S študijem sem zadovoljen, trenutno
me skrbi le to, kje bom kot pilot dobil službo.«

Fakulteta za šport

Gortanova 22, 1000
Ljubljana, tel.: 01/520-77-00, faks: 01/520-77-40, e-pošta:

dekanat@fsp.uni-lj.si

, spletna stran:

www.fsp.uni-lj.si

RAZPISALI BOMO 4 PRVOSTOPENJSKE
UNIVERZITETNE PROGRAME: ŠPORTNA VZGOJA, ŠPORTNO TRENIRANJE, ŠPORTNA REKREACIJA
IN KINEZIOLOGIJA

Preizkus gibalnih sposobnosti in znanj za
vse kandidate bo konec junija; velja le za tekoče leto.

Kandidati bodo izbrani po naslednjem
ključu: 30 % preizkus, 35 % matura in 35 % matematika na maturi.

ŠPORTNA VZGOJA: 120 redni, 30 izredni
študij, ki bo plačljiv.

Naziv: diplomant športne vzgoje, športnega
treniranja, športne rekreacije ali kineziologije.

Zaposlitev: v športnih organizacijah,
klubih, zvezah in izvenšolskih športnih programih kot vaditelj ali strokovni
sodelavec.

ŠPORTNO TRENIRANJE: 80 izredni študij, ki
bo plačljiv.

Naziv: diplomant športnega treniranja.

Zaposlitev: v športnih organizacijah,
klubih, zvezah in izvenšolskih športnih programih kot trener, vaditelj ali
strokovni sodelavec.

ŠPORTNA REKREACIJA: 80 izredni študij, ki
bo plačljiv.

Naziv: diplomant športne rekreacije.

Zaposlitev: v športnih organizacijah,
klubih, zvezah, zdraviliščih in izvenšolskih športnih programih kot vaditelj
ali strokovni sodelavec.

KINEZIOLOGIJA: 40 redni, 20 izredni študij,
ki bo plačljiv.

Naziv: diplomant kineziologije.

Zaposlitev: v zdraviliščih, športnih
organizacijah, klubih, zvezah, kot trener, vaditelj ali strokovni sodelavec.

Za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah
bo potrebno končati drugostopenjski program športne vzgoje, na katerega bodo
možni prehodi iz vseh končanih prvostopenjskih univerzitetnih programov. Možni
bodo tudi prehodi na drugostopenjska programa kineziologija in športno
treniranje.

Uroš Čadež, smer: rekreacija, 3. letnik

»Na naši fakulteti imamo sprejemne izpite,
katerih pomen je izbrati motorično bolj sposobne študente. Če se ukvarjaš s
športom, niso zahtevni, je pa vedno več fantov kot deklet tako, da je za
dekleta malo lažje. Med najteže izpite spadajo gimnastika, ples, uvod v
antropološko kineziologijo, metodologija. Učim se iz skript, zapiskov in knjig.
Vsi športi imajo vaje, na katerih je potrebna 75 % prisotnost. Poleg
študija ostane dovolj prostega časa za delo. Žuri so, vendar ne več tako dobri
kot pred nekaj leti. Faks je odlična izbira za vse, ki ne prenesete sedenja po osem
ur na dan ali več, saj se veliko stvari odvija v naravi. Za službo ni tako
velik problem, vendar je zato študij čas, da si pripraviš dobro osnovo in
spoznaš prave ljudi.«

Fakulteta za upravo

Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana, tel.:
01/580-55-00, faks: 01/580-55-21, e-pošta:

info@fu.uni-lj.si

,
spletna stran: www.fu.uni-lj.si

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): UPRAVA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: v
primeru omejitve vpisa glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem
izpitu: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in
4. letniku 40 % točk. Pri kandidatih s poklicno maturo: splošni uspeh pri
poklicni maturi 40 % točk, uspeh v 3. in
4. letniku 40 % točk in uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09
– 2449,51 evrov.

Strokovni naslov: diplomant upravnih ved
(UN).

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: redni in izredni študij brez
omejitve.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): UPRAVA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: v
primeru omejitve vpisa  glede na: splošni
uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali maturi: 60 % točk, splošni
uspeh v 3. in 4.
letniku 40 % točk.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 –
2449,51 evrov.

Strokovni naslov: diplomant upravnih ved
(VS).

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: redni študij: 63 točk, izredni
študiji: brez omejitve.

Nejc Lovrenčič, smer: Javna uprava, 3.
letnik

»Za študij sem se odločil predvsem zaradi
dobrega in zanimivega študijskega programa in dobrih zaposlitvenih možnosti ob
zaključku študija. Ker študij ni lahek, saj v 90 odstotkih prevladuje teorija,
se skušam učiti sproti. Bolj intenzivno pa se seveda učim pred posameznimi
izpiti. Pri učenju uporabljam knjige in gradivo, ki ga dobim od starejših
kolegov. Pri tem so mi v veliko pomoč tudi njihove izkušnje. Veliko koristnih
stvari pa je tudi na spletni strani

www.fu-student.com

.
Redno hodim na vaje, ki so obvezne, in tudi predavanja, saj se snov lažje
naučim, če jo enkrat prej že slišim.«

Filozofska fakulteta

Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel.:
01/241-10-00, faks: 01/425-93-37, e-pošta:

info@ff.uni-lj.si

,

dekanat@ff.uni-lj.si

, spletna stran:

www.ff.uni-lj.si

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I.
STOPNJE (3 leta): BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA, ETNOLOGIJA IN KULTURNA
ANTROPOLOGIJA, GEOGRAFIJA, GERMANISTIKA, MEDJEZIKOVNO POSREDOVANJE, SOCIOLOGIJA
KULTURE, UMETNOSTNA ZGODOVINA

UNIVERZITETNI PROGRAM (4 leta): ANGLEŠKI
JEZIK IN KNJIŽEVNOST, ARHEOLOGIJA, ČEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, FILOZOFIJA,
FRANCOSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, GEOGRAFIJA, GRŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST,
HRVAŠKI, SRBSKI IN MAKEDONSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, ITALIJANSKI JEZIK IN
KNJIŽEVNOST, LATINSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, MUZIKOLOGIJA, NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST,
PEDAGOGIKA, POLJSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA
TEORIJA, PRIMERJALNO JEZIKOSLOVJE, PRIMERJALNO SLOVANSKO JEZIKOSLOVJE,
PSIHOLOGIJA, RUSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, SLOVAŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST,
SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, SOCIOLOGIJA, SOCIOLOGIJA KULTURE, SPLOŠNO
JEZIKOSLOVJE, ŠPANSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, UMETNOSTNA ZGODOVINA,
VZHODNOAZIJSKE ŠTUDIJE, ZGODOVINA


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09 –
2.540,00  evrov in 2.850,00 evrov za
program psihologija.


Nazivi in zaposlitve:

univerzitetni
diplomirani filozof (znanstveni delavec, učitelj, kritik, novinar), profesor
filozofije, univerzitetni diplomirani sociolog kulture (sociološko-kulturna
znanstvena dejavnost, kulturološka, izvedenska, upravna, politična dela), profesor
sociologije, univerzitetni diplomirani pedagog (svetovalec, (post)penalne
službe, zavod za zaposlovanje, javni mediji), univerzitetni diplomirani
psiholog (kadrovske službe, šolstvo, klinična praksa, šport, promet), univerzitetni
diplomirani zgodovinar (muzeji, znanstvene knjižnice, arhivi), profesor
zgodovine, univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar (kulturna animacija,
mediji), profesor umetnostne zgodovine, univerzitetni diplomirani arheolog
(kustos v muzeju, zavod kulturne dediščine, znanstvene institucije), univerzitetni
diplomirani etnolog in kulturni antropolog (etnografski muzej, pokrajinski
muzeji, inštituti), univerzitetni diplomirani geograf (raziskovalne ustanove,
vladna ali občinska uprava, planerski zavodi, turistične agencije, zavod za
varstvo okolja), profesor geografije, univerzitetni diplomirani primerjalni
jezikoslovec (znanstvene ustanove, založbe, novinarstvo), univerzitetni
diplomirani anglist, profesor angleščine, univerzitetni diplomirani nemcist, profesor
nemščine, univerzitetni diplomirani slovenist (lektor, novinar, korespondent,
redaktor, urednik, tekstolog, prevajalec), profesor slovenščine, univerzitetni
diplomirani hrvatist, srbist in makedonist, profesor hrvaščine, srbščine in
makedonščine, univerzitetni diplomirani rusist, profesor ruščine, univerzitetni
diplomirani primerjalni slovanski jezikoslovec, univerzitetni diplomirani
polonist, univerzitetni diplomirani boemist, univerzitetni diplomirani
slovakist, univerzitetni diplomirani francist, profesor francoščine, univerzitetni
diplomirani italijanist, profesor italijanščine, univerzitetni diplomirani
hispanist, profesor španščine, profesor latinščine, profesor grščine, univerzitetni
diplomirani literarni komparativist (redaktor, časnikar, kritik, dramaturg), univerzitetni
diplomirani muzikolog, univerzitetni diplomirani bibliotekar, univerzitetni
diplomirani sinolog, univerzitetni diplomirani japonolog (prevajalec,
podjetniški svetovalec, zunanja trgovina, politika), univerzitetni diplomirani
prevajalec, diplomirani medjezikovni posrednik (UN), diplomirani bibliotekar in
informatik (UN).


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: andragogika – enopredmetni (UN): 63
točk; angleški jezik – dvopredmetni (UN): 84,4 točk; angleški jezik –
enopredmetni (UN): 77 točk; etnologija in kulturna antropologija – enopredmetni
(UN): 62 točk (izredni: brez omejitve); geografija – dvopredmetni (UN): 63 točk
(izredni: brez omejitve); muzikologija dvopredmetni (UN): 64,79 točk (izredni:
brez omejitve); nemški jezik – dvopredmetni (UN): 44 točk; pedagogika –
dvopredmetni (UN): 68,5 točk (izredni: brez omejitve); psihologija –
enopredmetni (UN): 87,2 točke; ruski jezik – dvopredmetni (UN): 79 točk
(izredni: brez omejitve); slovenski jezik – dvopredmetni (UN): 67 točk
(izredni: brez omejitve); sociologija – dvopredmetni (UN): 68 točk
(izredni: brez omejitve); španski jezik – dvopredmetni (UN): 75,4 točk
(izredni: brez omejitve); umetnostna zgodovina – dvopredmetni (UN): 77 točk
(izredni: brez omejitve); zgodovina – dvopredmetni (UN): 62 točk (izredni: brez
omejitve); ostali programi nimajo omejitve.

Jerneja Bračko, smer: slovenski jezik in
književnosti, absolventka

»V povprečju porabim kakšen teden za izpit,
pred nekaterimi bolj obsežnimi izpiti tudi mesec. Najtežji predmeti na
slovenistiki so stara cerkvena slovanščina, zgodovinska slovnica in
dialektologija 1, zgodovinska slovnica in dialektologija 2. Učim se iz
zapiskov, deloma iz skript ali knjig. Vso gradivo je najlažje dobiti od starejših
študentov. Predavanja niso obvezna, razen didaktike književnosti. Vaje in
izbirni diplomski seminarji pa so obvezni. Prostega časa pri študiju
slovenistike je več kot dovolj, zato si lahko zraven privoščite tudi delo.
Pozitivne stvari na slovenistiki so zanimiva snov, zanimivi profesorji, veliko
je književnosti. Za to smer študija sem se odločila, ker me veseli delo
profesorice slovenščine«.

Nejka Omahen, smer: primerjalna
književnost, absolventka

»Verjetno so za vse študente na oddelku za
primerjalno književnost najtežji izpiti v prvem letniku uvod v primerjalno
književnost, uvod v literarno teorijo. Zelo pomembni so dobri zapiski s
predavanj. Prebrati je treba precej knjig, tako teoretičnih kot literature
(romani, novele, poezija, …). Na fakulteti imamo svojo knjigarno, kjer se da
kupiti precej študijske literature. Vendar je za vsak izpit potrebno prebrati
toliko literature, da se je preprosto ne splača kupovati. Študentje imamo na
spletu tudi svoj forum (www.primerjalna.si), kjer se da dobiti zapiske in
nasvete v zvezi z izpiti. Pri študiju sem pogrešala praktično delo, želela bi
si več prostega razpravljanja o literaturi in samostojnega dela, pa tudi
nekoliko manj filozofije. Za ta študij sem se odločila, ker me književnost od
nekdaj zanima. Bodočim študentom svetujem predvsem to, da naj pred vpisovanjem
razmislijo tudi o tem, ali bodo s svojo izobrazbo hitro našli delo ali pa bodo
še več let brezposelni.«

Sandra Cverlin, smer: filozofija,
absolventka

»Za težje izpite sem se pripravljala tudi
po mesec ali dva po nekaj ur dnevno, saj je bilo potrebno naštudirat precej
literature. Najtežja izpita sta zgodovina filozofije in nemška klasična
filozofija. Večina izpitov je ustnih. Učim se iz knjig in zapiskov, rabljene
knjige dobiš v antikvariatu, vendar imamo tudi knjigarno. Glede starih testov
je bil meni v pomoč forum www.mislec.net, kjer lahko dobiš vprašanja izpitov.
Drugače predavanja niso obvezna, je pa nekatera zelo priporočljivo obiskovati,
saj dobiš informacije, ki so zahtevane na izpitih. Veliko predavanj je v
popoldanskih in večernih urah, kar mi ni najbolj odgovarjalo. Na predavanjih se
je včasih razvila tudi diskusija in izmenjava mnenj z argumentiranjem, kar ja
za pomnjenje snovi precej bolje. Filozofska fakulteta mi je bila všeč že od
nekdaj in sem vedela, da bom šla na ta faks, le glede smeri študija sem malo
oklevala, vendar vem, da sem se pravilno odločila. Fakulteta je precej domača,
raznolika in pestra.«.

Jasna Kostevc, smer: geografija,
absolventka

»Na moji smeri ni sprejemnih izpitov.
Nikoli se nisem učila sproti, ampak samo pred posameznim izpitom par dni iz
zapiskov, skript in knjig. Občasno pa pomaga pri učenju tudi svetovni splet.
Kot najtežji predmet naj bi se v prvem letniku smatrala statistika. Učno
gradivo se dobi na faksu, od predhodnih generacij, nekaj pa se ga najde tudi po
knjižnicah. Nekaj literature, ponavadi predavanja na prosojnicah, dajo
profesorji na splet. Predavanja do zdaj niso bila nujno zlo, pri kabinetnih
vajah si je treba zagotovit 80 % prisotnost, terenske vaje pa so obvezni
del programa. Prostega časa ostane dosti, tudi za študentsko delo. Žuri so
bili, žuri so, žuri še bodo; pa še fajn je! Pozitivna stran so vsekakor
terenske vaje, negativna pa, tako kot marsikje, treba je sesti tudi za knjige«.

Vera Brišnik, smer: angleški jezik in
književnost, absolventka

»Dnevno porabim za študij od pol ure do uro
in pol, pred posameznim izpitom tri do pet ur. Večinoma se učim kampanjsko iz
zapiskov in knjig. Na oddelku za anglistiko sta najtežja izpita angleška
fonetika in angleška sintaksa. Študentje imamo svojo internetno stran, kjer se
dobi veliko materiala:

www.englistika.info

.
Pri študiju angleščine prevladuje teorija. Prisotnost na predavanjih ni
obvezna, je pa pri nekaterih predmetih priporočljiva (morfologija, glagol,
fonetika, sintaksa, …). Prisotnost na seminarjih in lektorskih vajah (osem do
dvanajst ur tedensko) je obvezna. Med študijem je vsekakor mogoče tudi delati.
Žurov je na našem oddelku zelo malo, jih je pa nekaj več na sami fakulteti. Na
tem mestu želim še poudariti, da organiziranost v smislu informiranosti
študentov ni vrlina fakultete ”.

Ina Brešan, smer: španski jezik in
književnost, absolventka

“Pri študiju jezika je potrebno dnevno
delati različne vaje, brati knjige, … Tako da je pred samimi izpiti, bolj kot
učenje, potrebno ponoviti stvari od celega leta. Najtežji so ponavadi
najobsežnejši izpiti. Učim se predvsem iz različnih knjig, delovnih zvezkov in
zapiskov. Zapiski se načeloma dobijo na forumu ali pa od starejših kolegov.
Isto velja tudi za nasvete glede izpitov. Mislim, da med težje izpite spada latinščina.
Dobra predavanja imata prof. Markičeva in prof. Kalenič-Ramšakova, tako da se na
njunih predavanjih splača biti. Največji problem na FF-ju so urniki. Še posebno
v nižjih letnikih in na dvopredmetni smeri se pogosto zgodi, da imaš luknje,
tako da si lahko na faksu od jutra do večera. Moti me tudi, da je pri študiju
malo prakse in preveliko poudarka na teoriji«.

Anamarija Mežan, smer: sociologija, 1.
letnik

»Čez leto porabim za faks od ene do dveh ur
na dan, večji del za branje. Ob izpitih pa kar nekaj dni prej, po cele dneve.
Seveda pa manj, če delaš sproti. Eden najtežjih izpitov je zagotovo obča
sociologija, ker je veliko snovi. Učim se iz zapiskov in skript. Prisotnosti na
našem oddelku ne preverjajo. Vendar je zate zagotovo dobro, da hodiš na
predavanja, ker izveš marsikaj zanimivega. Prostega časa imaš lahko veliko, če
sproti nič ne delaš in veliko žuraš. FF ti da širino, veliko koristnih napotkov
za življenje, za gledanje na svet. Za faks sem se odločila, ker sem po naravi
čisti družboslovec, ker želim odpravljati delo, kjer bom v stiku z različnimi
ljudmi«.

Ema Hojnik, smer: psihologija, absolventka

»Za posamezne izpite se učim dva tedna, za
druge pa zadostuje že en teden. Veliko je sprotnega dela. Statistika za
psihologe, psihometrija I in II, razvojna psihologija III in  klinična psihologija II spadajo med najtežje
izpite. Vaje in seminarji so 80–85 % obvezni, ponekod v praksi tudi 100 %.
Predavanja pa niso. Časa za delo ni, ker ima FF obupne urnike. Pozitivna na
naši smeri je širina (psihologija ima povsod svoje prste) in smer, ki je naravoslovno-družboslovna
(čeprav marsikdo narobe sklepa, da smo zgolj družboslovci). Negativen pa je premajhen
poudarek na aplikativnih vejah psihologije, premalo je prakse, ponekod preveč
nepomembnih dejstev in premalo podatkov o najnovejših spoznanjih znotraj
posameznega področja in preslabo založena knjižnica«.

Lidija Kukovec, smer: japonologija, 4. letnik

»Pri študiju japonologije porabim precej
časa za učenje. Učim se vsak dan, ker je to pri študiju jezika zelo pomembno.
Najtežja predmeta zame sta bila sodobna japonščina III. in tolmačenje. Za
izpite se učim iz knjig in svojih zapiskov. Moj študij je težak zaradi japonske
pisave, ki je drugačna od naše. Študentom so v veliko pomoč pri študiju stari
testi in skripta, ki jih dobijo v različnih fotokopirnicah v okolici faksa. Na
faksu so občasno tudi sejmi rabljene literature. Nekaj gradiva za študij je mogoče
dobiti na spletni strani oddelka (e-izobraževanje). Pri mojem študiju je
definitivno več teorije kot prakse. Vaje in predavanja so obvezna, če želiš
narediti letnik. Potrebno je biti dober organizator svojega časa, da ti ostane
dovolj časa za konjičke, delo, žure, … Poudariti moram, da so profesorji za
predavanja zelo pripravljeni, moti pa me, da nimamo veliko prakse«.

Uroš Martinčič, smer: latinski jezik in
književnost, 4. letnik

»Za študij dnevno porabim dve uri, pred
posameznim izpitom pa tudi do pet ur ali več. Nekaj je bilo pri meni tudi
kampanjskega učenja. Na latinščini so najtežji predmeti povezani s historično
slovnico in seminarskimi predmeti, ki pa so pogoj za nadaljevanje študija. Učim
se iz zapiskov, skript in knjig. Obstajajo tudi skripta v fotokopirnicah  in knjige, ki so ti v veliko pomoč pri
študiju. Predavanja, seminarji in vaje so obvezne, udeležba pa priporočljiva za
razumevanje nadaljnjih vsebin. Prostega časa mi ostane kar nekaj, žurov pa se
ne udeležujem.«

Aleš Tiran, smer:  arheologija, 3. letnik

 »Na
moji smeri ni sprejemnih izpitov. Učim se kampanjsko, približno dva tedna pred
izpitom. Med najtežje izpite spadajo latinščina, arheološka teorija in
zgodovina, zaradi samega pristopa profesorjev. Učim se iz skript, knjig, zapiskov
in člankov. Literaturo si izposodim v knjižnici. Knjige je najbolje kupiti v
knjigarni na fakulteti. Pri samem študiju pogrešam več prakse. Predavanja niso
obvezna, medtem ko nekatere vaje so. V višjih letnikih je obvezna prisotnost na
seminarjih in pri anatomiji človeka. Ob študiju ostane dovolj prostega časa,
tako da občasno tudi delam. Pozitivna stran študija je, da je snov zelo
zanimiva; negativna pa, da po končanem študiju ni služb za arheologe.«

Medicinska fakulteta

Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, tel.:
01/543-77-00, fax: 01/543-77-01, E-mail:

dekanat@mf.uni-lj.si

,

www.mf.uni-lj.si

ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJ (6 let): MEDICINA,
DENTALNA MEDICINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 35
% matura in 20 % uspeh v 3. in
4. letniku ter 45 % uspeh pri posameznih predmetih mature (matematika, tuji
jezik, naravoslovni predmet)


Izredni študij:

ne


Naziv:

doktor medicine/doktor dentalne
medicine


Zaposlitev:

javni in zasebni zdravstveni
zavodi in stomatološke ordinacije


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Dentalna medicina: 83,4 točk;
Medicina: 84,7 točk

Nina Homovec, smer: dentalna medicina, 2.
letnik

»Sprejemnih izpitov na dentalni medicini
nimamo. Imamo pa kar nekaj težkih predmetov. V prvem letniku je najtežja anatomija,
zaradi velikega obsega, pa tudi fiziologija. Dnevno tako porabim za učenje
približno štiri ure, pred izpitom pa si vzamem kar ves dan. Gradivo si
izposojam v knjižnici ali pa ga dobim pri starejših kolegih. Veliko učnega
gradiva je tudi na forumih. Nekatera predavanja na naši smeri so zelo
kvalitetna in koristna, čeprav za enkrat še niso obvezna. Na vajah pa vedno
preverjajo prisotnost. Prostega časa nimam veliko, zato si tudi dela ne morem
privoščiti. Žuri so super, še posebej, če je okoli dobra družba. Študij je na
splošno zanimiv, vendar težak. Zanj sem se odločila, ker želim postati
zobozdravnica in imeti zasebno zobno ambulanto.«

Amir Samardžič, smer: medicina, absolvent

»Sprejemnih izpitov na medicini ni. Skozi
študij sem se večinoma učil kampanjsko, zadnji teden pred izpitom tudi po štirinajst
ur. Zelo težki predmeti so anatomija, patologija in interna medicina. V prvem
letniku pa je zagotovo najtežji predmet biologija celice, ker je obširna in
zahteva podrobno znanje. Študiral sem iz zapiskov in knjig. Rabljene knjige sem
kupoval na fakulteti, kjer ponavadi organizirajo sejem, nekaj knjig pa sem
dobil s pomočjo spletne strani www.medicina.com, kjer študentje prodajajo
knjige. Vaje na medicini so obvezne, predavanja ne, vendar so zelo zanimiva in
seveda priporočljiva. Prostega časa je nekaj, odvisno pa je, kako dobro se
organiziraš. V četrtem, petem in šestem letniku je prostega časa več in se tako
lažje udeležiš kakšnega žura. Zdi se mi, da je to zelo perspektivna fakulteta,
poleg tega pa lahko spoznaš veliko zanimivih ljudi. Za ta faks sem se odločil,
ko sem gledal ER. Po končanem študiju pa si želim delati kot kirurg v tujini.«

Naravoslovnotehniška fakulteta

Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, tel.:
01/470-45-00 (n.c.), 470-46-07 (referat), fax: 01/470-45-60; Oddelek za
tekstilstvo, Snežniška 5: 01/200-32-00 (n.c.), 200-32-10 (referat), fax:
01/200-32-70, e-mail:

info@ntf.uni-lj.si

,

www.ntf.uni-lj.si

NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL, GRAFIČNE
IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE, OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL, GEOTEHNOLOGIJA
IN RUDARSTVO, GOSPODARSKO GEOINŽENIRSTVO, INŽENIRSTVO MATERIALOV

Oblikovanje tekstilij in oblačil se
opravlja preizkus likovne nadarjenosti.


Kandidati bodo izbrani po naslednjem
ključu:

70 % preizkus, 20 % matura in 10 % uspeh v 3. in
4. letniku. Ostali programi: a) kdor je opravil maturo: glede na splošni uspeh
pri maturi 60 % točk, glede na splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in
izpit iz maturitetnega predmeta matematika ali tuj jezik, če je matematiko že
opravil pri poklicni maturi: glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 40 %
točk, glede na splošni uspeh v 3.
in 4. letniku 40 % točk, glede na uspeh pri maturitetnem
predmetu 20 % točk


Izredni študij:

šolnina v letu 2008/09 –
2.050,00 EUR

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE
(3 leta): PROZIVODNJA TEKSTILIJ IN OBLAČIL, GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA,  METALURŠKE TEHNOLOGIJE, GEOTEHNOLOGIJA IN
RUDARSTVO

Kandidati bodo izbrani po naslednjem
ključu: splošni uspeh pri zaključnem izpitu poklicni maturi oziroma maturi          60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk

Izredni študij: šolnina v letu 2008/09 –
2.050,00 EUR

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta):
GEOLOGIJA

Kandidati bodo izbrani po naslednjem
ključu: a) kdor je opravil maturo in kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli
štiriletni srednješolski program ter kdor je končal enakovredno izobraževanje v
tujini: glede na splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 50 % točk, glede
na splošni uspeh v 3. in
4. letniku 50 % točk, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem
programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika ali tuj jezik, če je
matematiko že opravil pri poklicni maturi: glede na splošni uspeh pri poklicni
maturi 20 % točk, glede na splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, glede
na uspeh pri naravoslovnih maturitetnih predmetih 40 % točk


Nazivi in zaposlitve:

diplomirani tekstilni
inženir (UN) ali (VS) – razvoj novih izdelkov v industriji, pedagoško delo,
strokovno delo v javnih službah in zastopništvih, diplomirani grafični inženir
(UN) ali (VS) – vodi in načrtuje procese v grafični industriji in na področju
interaktivnih komunikacij, diplomirani oblikovalec tekstilij in oblačil (UN) –
snovanje novih vzorcev, modelov, kolekcij, ekonomska propaganda, raziskovanje
tržišča/ diplomirani inženir materialov UN in diplomirani inženir metalurgije
VS (industrija, raziskovalne inštitucije, učitelj, javne službe)/ diplomirani
inženir rudarstva/geotehnologije (raziskovalec, projektant)/ diplomirani
inženir geologije (rudarstvo, gradbeništvo, raziskovalni inštituti)


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: grafična in medijska tehnika (VS):
72 točk; grafične in interaktivne komunikacije (UN): 66 točk; oblikovanje  tekstilij in oblačil (UN): 59,25 točk; ostali
programi niso imeli omejitve

Mihaela Bele, smer: grafična in medijska
tehnika, 2. letnik

»Za vpis na študij, ki sem ga izbrala, ni
bilo sprejemnih izpitov. Učim se predvsem kampanjsko, tri dni pred posameznim
izpitom, sproti pa največ tri ure na dan. Večinoma uporabljam zapiske in skripta,
ki jih najdem v knjižnici, na forumih ali pa jih dobim od starejših študentov.
Najtežja na naši smeri je statistika in TOPT oziroma matematika. Predavanja
niso obvezna, imamo pa obvezne vaje pri predmetih fotografija in pri likovni
analizi grafičnega izdelka. Vsak dan imam štiri do šest ur prostega časa, delam
pa le priložnostno. Na splošno je študij zanimiv.«

Tina Hriberšek, smer: grafične in
interaktivne komunikacije, 3. letnik

»Na naši smeri je bilo potrebno opraviti
sprejemne izpite. Sicer pa je smer, ki sem jo izbrala zelo zahtevna. Precej
časa namenim izpitnemu obdobju in se veliko učim, tudi po šest ur na dan, če je
potrebno sproti iz zapiskov in gradiva, ki ga najdem na spletu. V prvem letniku
so najtežji predmeti matematika, kemija in fizika, zato ker nimajo veliko povezave
s smerjo. Skripta si študenti med seboj posojamo, poleg tega imamo tudi forum,
kjer zbiramo izpite in gradivo. Knjige so predrage, zato jih ne kupujem. Pri
nas so vaje obvezne, predavanja pa samo nekatera. Prisotnost se preverja s
podpisi. Dela si ne morem privoščiti, ker bi potem zanemarila študij. Na
splošno pa mi je smer, ki sem jo izbrala, všeč. Veliko moraš narediti tudi sam,
ker ti profesorji dajo le osnovo.«

Dina Sirk, smer: oblikovanje tekstilij in
oblačil, absolventka

»Na smeri oblikovanje tekstilij in oblačil
so potrebni dobro opravljeni sprejemni izpiti. S tem pokažeš svojo likovno in
estetsko nadarjenost. Kasneje pa je potrebno sprotno učenje, v nasprotnem
primeru težko opraviš izpite, saj se predmeti medsebojno močno povezujejo. Zelo
težki predmeti so bili kemija, matematika in fizika, ki pa jih po novem
bolonjskem programu ni več. Veliko mi pri učenju pomagajo zapiski, učim pa se
seveda tudi iz knjig. Skripta lahko kupimo na fakulteti, določene knjige imamo
v knjižnici in si jih lahko izposodimo. Prisotnost na vajah se preverja,
predavanja pa niso obvezna, ampak za zadostno znanje prav tako pomembna. Študij
je zelo obsežen, zato sem imela v štirih letih zelo malo časa tako zase kot za žur.
Študentsko delo sem opravljala le med vikendom. Na splošno je študij kreativen,
najbolj pomembno pa je to, da se veliko naučiš. Po diplomi pa bo sledilo delo,
delo, delo.«

Stanko Grm, smer: metalurgija in materiali,
3. letnik

»Za sprejem na fakulteto nismo imeli
nobenih posebnih pogojev. Na naši smeri imamo kar nekaj zahtevnih predmetov.
Najtežja je matematika, sledi pa ji fizikalna metalurgija. Učim se le pred
izpiti, vendar pa redno hodim na predavanja, ki niso obvezna, čeprav je
udeležba priporočljiva. Vaje so seveda obvezne. Pri študiju večinoma uporabljam
knjige in zapiske, ki si jih fotokopiram ali pa jih kupim od starejših študentov.
Ob dobri organiziranosti mi ostane nekaj časa tudi za žur in delo. Po končanem
študiju je delovno mesto zagotovljeno, saj je veliko povpraševanje po tej
izobrazbi. Če te študij zanima, potem sploh ni dvomov za uspeh.«

Jasna Košir, smer: geotehnologija, 3.
letnik

»Na naši smeri ni nobenih posebnih pogojev
za vpis. Dnevno za študij porabim pet do osem ur. Sproti se ne učim, ampak le
pred posameznim izpitom. Takrat si vzamem za posamezen predmet teden dni.
Najtežji predmet je zagotovo matematika, za nekatere tudi kemija, ravno zaradi obsežnosti
predmeta. Učim se iz zapiskov, uporabljam tudi knjige, ki jih dobim pri študentih
višjih letnikov, tako za knjige in zapiske ne porabim veliko denarja. Nekaj
gradiva pa dobim tudi na spletu. Vaje so obvezne in se jih moramo udeležiti.
Prav tako pa je dobro biti tudi pri strokovnih predmetih. Kljub predavanjem pa
mi ostane dosti časa tudi za zabavo. Zaradi dopoldanskih in popoldanskih
predavanj si študentskega dela ne morem privoščiti. Na fakulteti mi je všeč,
saj se s profesorji zelo dobro razumemo, poleg tega pa smo tako majhna skupina,
da se zelo dobro dopolnjujemo. Po zaključku študija bom najbrž nadaljevala
šolanje.«

Pedagoška fakulteta

Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana,
tel.: 01/589-22-00, faks: 01/589-22-33, e-pošta: referat@pef.uni-lj.si, spletna
stran:

www.pef.uni-lj.si

ENOPREDMETNI UNIVERZITETNI PROGRAM (4
leta): RAZREDNI POUK, SOCIALNA PEDAGOGIKA, SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA
PEDAGOGIKA, LIKOVNA PEDAGOGIKA;

DVOPREDMETNI UNIVERZITETNI PROGRAM:
MATEMATIKA IN TEHNIKA, MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO, MATEMATIKA IN FIZIKA,
FIZIKA IN TEHNIKA, BIOLOGIJA IN GOSPODINJSTVO, KEMIJA IN FIZIKA, KEMIJA IN
BIOLOGIJA


Kandidati so izbrani po naslednjem ključu:

80 % preizkus, 10 % matura in 10 % uspeh v 3. in
4. letniku. Za smer likovna pedagogika se opravlja preizkus likovne
nadarjenosti, ki velja samo za tekoče leto.


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09
– od 2300 do 2600 evrov.


Nazivi in zaposlitve:

-profesor razrednega pouka, likovne
umetnosti, specialne in rehabilitacijske pedagogike, matematike in fizike, matematike
in tehnike, matematike in računalništva, fizike in tehnike, kemije in biologije,
biologije in gospodinjstva, kemije in fizike, univerzitetni diplomirani
socialni pedagog, diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok;

-delo z mladimi s posebnimi potrebami,
vzgojno-varstveni zavodi, stanovanjske skupine, dijaški domovi, vrtci, osnovne
šole, zdravstvene ustanove, svetovalni centri.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: razredni pouk: 63 točk; socialna
pedagogika: 74 točk; specialna in rehabilitacijska pedagogika: 69 točk, ostali
programi nimajo omejitve.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta):
PREDŠOLSKA VZGOJA

Kandidati so izbrani po naslednjem ključu: 60
% matura in 40 % uspeh v 3. in 4.
letniku. Za smer se opravlja preizkus glasbene sposobnosti, ki ima trajno
veljavo.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 –
1800 evrov.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: predšolska vzgoja: 83,8 točk; predšolska
vzgoja (dislocirana enota v Črnomlju, izredni): 66 točk .

Monika Sadar, smer: razredni pouk, 2.
letnik

»Dnevno za študij porabim približno eno
uro, pred izpitom pa štiri ure. Pred izpiti se vedno učim kampanjsko,
največkrat iz zapiskov. Ostalo gradivo si sposodim od kolegov iz višjih
letnikov. Med najtežje izpite na moji smeri spadajo naravoslovni predmeti, na
primer biologija, kemija in fizika. V 1. letniku je nekoliko težja slovenščina,
kjer je potrebno biti zelo natančen pri pisanju testa. Za lažje razumevanje
snovi je dobro, da si prisoten na predavanjih, ki pa niso obvezna, vaje pa so,
še posebej pri fiziki. Kljub vsemu nam ostane veliko prostega časa, vendar si
delo zaradi zelo razgibanega urnika težje privoščiš.«

Ana Kukovič, smer: socialna pedagogika, 3.
letnik

»Na naši smeri nam veliko časa vzamejo
seminarske naloge in skupinsko delo, tako da je sprotnega dela kar nekaj. Za
pripravo na izpite porabim nekaj dni. Učim se pretežno iz knjig in zapiskov.
Povzetke predavanj si lahko izposodiš pri višjih letnikih, obstaja tudi
izmenjevalnica na spletni strani PF. Med najtežje izpite spadata razvojna
psihologija in teorija vzgoje. Na naši smeri imamo tudi kar nekaj prakse, kar
je še posebej dobrodošlo. Med pozitivnimi stvarmi bi izpostavila sproščen,
zanimiv, dinamičen študij, dober odnos s profesorji; na negativni strani pa
razpršen urnik in pomanjkanje fantov.«

Erika Mlinar, smer: likovna pedagogika,
absolventka

»Na tej smeri so potrebni sprejemni izpiti.
Potekajo tako, da dobiš nekaj nalog, kot so risanje figure, risanje portreta,
slikanje tihožitja ter nalogo, pri kateri je pomembna domišljija in smisel za
kompozicijo. Na dan porabim približno pet ur za študij, poleg predavanj in
ateljejskega dela. Za posamezen izpit pa se pripravljam okoli dva tedna. Med
težje predmete spadajo teorija vzgoje in sociologija. Ateljejski predmeti, kot
so kiparstvo, slikanje, risanje, grafika so lažji. Učim se iz knjig, skript in
zapiskov. Nekatere knjige so na voljo za nakup pri predavateljih, druge v
knjižnici. Znana je tudi stran www.pedagogi.org, kjer si pedagogi vseh smeri nalagajo
zapiske, stare teste. Večina predavanj in vaj je obvezna. Prisotnost se
preverja pri ateljejskih predmetih. Prostega časa ostane toliko, da si lahko
privoščiš delo. Meni osebno je študijski program všeč, ker je raznolik.«

Uroš Juračič, smer: matematika – računalništvo,
2. letnik

»Dnevno za študij porabim nekje do dve uri.
Pred izpiti pa se učim en teden osem do deset ur, iz skript in zapiskov.
Literaturo lahko dobiš na forumu ali kupiš pri vratarju na fakulteti. Za večino
študentov so najtežji predmeti analiza in algebra, v prvem letniku pa še uvod v
računalništvo. Zahtevni so zaradi velikega obsega. Vsem bodočim brucem
priporočam obiskovanje vaj, ker se tam lahko veliko naučiš. Sploh pa so obiski
dobri tudi zato, ker se štejejo tudi nastopi pred tablo. Faks se mi zdi težak,
vendar z malo truda lahko uspe vsakemu.«

Maja Klančar, smer: predšolska vzgoja,
absolventka

»Dnevno sem za faks porabila približno dve do
tri ure, največ za pisanje priprav in analiz. Pred nekaterimi izpiti sem se
učila intenzivno od tedna do celega meseca. Eden izmed težjih predmetov je
motorika predšolskega otroka, ki se potem nadgrajuje v drugem letniku z
metodiko gibalno športne vzgoje. Za izpite sem se pripravljala iz knjig,
zapiskov in skript. Dobro se je posluževati spletne strani www.pedagogi.org.
Pri vseh predmetih je obvezna prisotnost na vajah, predavanja pa niso obvezna.
Nekatere vaje potekajo tudi ob vikendih, kar večini študentov ni všeč. Kar se
naučiš na faksu, se potem prenaša na praktično delo v vrtcu. Ker je malo
študentov, se na vajah veliko pogovarjamo, preizkušamo razne ideje, zelo veliko
je sodelovanja med študenti. Pozitivno je tudi, da na fakulteti profesorji ne
le predavajo, kako učiti otroke, ampak nam pokažejo, kako zadevo izvesti v vrtcu.«

Pravna fakulteta

Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, tel.:
01/420-31-00, fax: 01/420-31-15, E-mail:

pf-dekanat@pf.uni-lj.si,


www.pf.uni-lj.si

UNIV. PROGRAM (4 leta): PRAVO


Izredni študij:

da, šolnina v letu 2008/09
– 1.878,23 EUR

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 20 % uspeh v 3. in
4. letniku ter 20 % uspeh pri obveznih predmetih mature.


Naziv:

univerzitetni diplomirani pravnik


Zaposlitev:

delo v pravosodju (sodnik,
državni tožilec, odvetnik), državni upravi in podjetjih;


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 64,66 točk (izredni: brez omejitve)

Nenad Mrdakovič, smer: pravo, 4. letnik

“Za sprejem na fakulteto se upošteva
število točk na maturi. Potrebno se je veliko učiti, predvsem za težje izpite
sproti in v povprečju dve do tri ure po predavanjih, pred samim izpitom pa šest
do sedem ur. V 1. letniku sta težka izpita rimsko pravo ter politična
ekonomija, veliko se govori tudi o kazenskem dvojčku, ki pride v poštev v
drugem letniku. Splošno gledano so vsi izpiti obsežni in dokaj zahtevni.
Potrebno se je učiti iz zapiskov in knjig, skripta žal niso dovolj. Cenovno
najbolj ugodno je gradivo kupiti na sejmu rabljene literature. Prisotnost se
sicer ne preverja, je pa zelo priporočljivo hoditi tako na predavanja kot na
vaje. Prostega časa, predvsem pred izpitnim obdobjem ni, drugače pa je veliko
organiziranih žurov.”

Teološka fakulteta

Poljanska c. 4, 1000 Ljubljana, tel.:
01/434-58-18, 01/434-58-20, fax: 01/434-58-54, E-mail: referat@teof.uni-lj.si,

www.teof.uni-lj.si

UNIV. ENOPREDMETNI (5 let) IN DVOPREDMETNI (4
leta) PROGRAM: TEOLOGIJA


Izredni študij:

šolnina za enopredmetni
program znaša _____________ EUR

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku


Naziv:

univerzitetni diplomirani teolog (UN
– enopredmetni), profesor teologije (UN dvopredmetni)


Zaposlitev:

laiki delujejo na družbeno
pomembnih področjih


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta):
TEOLOGIJA

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09
_____________ EUR

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60
% matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku

Naziv: diplomirani teolog (VŠ)

Zaposlitev: laiki delujejo na družbeno
pomembnih področjih

Število potrebnih točk za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

Darko Starič, smer: teologija UNI,
absolvent

“Študij teologije odpre pogled na svet, v
katerem živimo še iz druge perspektive. Kot pozitivno stran študija bi omenil
novo perspektivo pri presojanju sveta, kot negativno pa slabše zaposlitvene
možnosti. Vedno sem se učil kampanjsko, od dveh tednov pa do ene ure. V 1.
letniku bi po zahtevnosti izpostavil predmet logika in kritika (težko umljivo)
in pa latinščina (kompleksnost jezika). Najtežji je 3. letnik: osnovno
bogoslovje (zahteven in obsežen), eksegeza Nove zaveze (tako evangeliji kot Pavlova
pisma). Predavanja so obvezna in se uradno zahteva dvotretjinska obvezna prisotnosti.
Za študij so najboljši lastni zapiski. Stari izpiti in skripta se dobijo na spletu
(Student info) in v skriptarni. Izpiti so večinoma ustni, profesorji pa
pred izpitom povejo okvirna izpitna vprašanja. Prostega časa je dovolj,
privoščiš si lahko priložnostna dela. Žuri? Ni preveč živahno, čeprav jih nekaj
organizirajo (brucovanje, pikniki, ekskurzije, Miklavževanje).”

Veterinarska fakulteta

Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, tel.:
01/477-91-00, fax: 01/283-22-43, E-mail:

dekanat@vf.uni-lj.si

,

www.vf.uni-lj.si

ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM II.
STOPNJE (6 let): VETERINARSTVO


Izredni študij:

ne


Vpisni pogoji:

matura ali poklicna matura
na programu veterinarski tehnik in izpit iz enega maturitetnega predmeta ali
zaključni izpit pred letom 1995


Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

60
% matura (oziroma zaključni izpit pred letom 1995) in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku ter 10 %
uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov pri maturi. Sprejemajo tudi kandidate
s poklicno maturo na programu veterinarski tehnik, ki jih izbirajo po
naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 %
maturitetni predmet.


Naziv:

doktor veterinarske medicine


Zaposlitev:

veterinarske bolnice ali
klinike, uradni veterinarji pri Veterinarski
upravi RS,  v sanitarnih in tržnih
inšpekcijah, v nadzoru kakovosti živil živalskega izvora v klavnicah,
predelovalnicah mesa, predelovalnicah rib, mlekarnah, v farmacevtski
industriji, tovarnah krmil, zavarovalništvu, v veterinarski službi Slovenske
vojske, pri Ministrstvu za notranje zadeve, v izobraževanju, raziskovanju.


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 75

Teja Žakelj, smer: veterina, absolventka

“Za vpis na fakulteto nimamo sprejemnih
izpitov. Dnevno porabim za študij približno dve uri. Pred izpitom pa se učim
tudi deset ur na dan. Najtežji na naši fakulteti so klinični predmeti, v 1.
letniku pa predvsem anatomija in histologija. Učim se večinoma s pomočjo
zapiskov, nekaj tudi iz skript. Zapiske dobim od višjih letnikov, za knjige pa
porabim približno 50 evrov na leto. Na predavanja ni potrebno hoditi, vaje pa
so obvezne. Na Veterini je razmerje med prakso in teorijo v razmerju 60 : 40.
Prostega časa imamo bolj malo, zato si tudi ne morem privoščiti študentskega
dela. Kljub temu pa ostane nekaj časa za kakšen dober žur, ki ga organizira
naša fakulteta. Za študij sem se odločila predvsem zaradi želje po zdravljenju
konj, kasneje pa sem ugotovila, da je študij naporen in da ni dobrih pogojev za
zaposlitev.”

Zdravstvena fakulteta (v postopku
preoblikovanja)

Poljanska cesta 26a, 1000 Ljubljana, tel.:
01/300-11-11, fax: 01/300-11-19, E-mail:

dekanat@vsz.uni-lj.si

,

www.vsz.uni-lj.si

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. stopnja
SANITARNO INŽENIRSTVO – 4 leta, 240 ECTS; VISOKOSTROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1.
stopnja BABIŠTVO (v postopku akreditacije), DELOVNA TERAPIJA, FIZIOTERAPIJA (v
postopku akreditacije), LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA (v postopku
akreditacije), ORTOTIKA IN PROTETIKA (v postopku akreditacije), RADIOLOŠKA
TEHNOLOGIJA, ZDRAVSTVENA NEGA (v postopku akreditacije ) – 3 leta, 180 ECTS.

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: SANITARNO
INŽENIRSTVO, BABIŠTVO, FIZIOTERAPIJA, ZDRAVSTVENA NEGA: 60% matura/zaključni
izpit, 40% uspeh v 3. in
4. letniku; DELOVNA TERAPIJA: 60% matura, 40% uspeh v 3. in 4. letniku oz. 40%
poklicna matura/zaključni izpit, 30% uspeh v 3. in 4. letniku 30% uspeh
pri slovenskem in tujem jeziku v 3.
in 4. letniku; ORTOTIKA IN PROTETIKA, RADIOLOŠKA
TEHNOLOGIJA: 60% matura, 40% uspeh v 3. in 4. letniku oz. 40% poklicna
matura/zaključni izpit, 30% uspeh v 3. in 4. letniku 30% uspeh pri matematiki ali
fiziki ali kemiji v 3. in
4. letniku; LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA: 70% praktični sprejemni izpit, 15%
matura/zaključni izpit, 15% uspeh v 3. in 4. letniku.


Izredni študij:

da, zdravstvena nega VS


Naziv:

diplomirani zdravstvenik oz.
diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica oz. babičar/diplomirani fizioterapevt,
diplomirani delovni terapevt, diplomirani inženir radiološke tehnologije, univerzitetni
diplomirani sanitarni inženir, diplomirani inženir ortotike in protetike, diplomirani
inženir zobne protetike


Zaposlitev:

bolnišnice, zdravstveni domovi,
zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za
zdravstveno varstvo


Število potrebnih točk

za sprejem v prvem
prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Babištvo: 89 točk; Delovna
terapija: 83 točk; Fizioterapija: 91,8 točk; Radiološka tehnologija: 75 točk;
Sanitarno inženirstvo: 77 točk; Zdravstvena nega: 76 točk (izredni: 54 točk); Ortopedska
tehnika: brez omejitve.



Edin Agovič, smer: zdravstvena nega,
absolvent

“Za vpis na izbrano fakulteto ni bilo
sprejemnih vpisov. Na zdravstveni negi imamo kar nekaj težkih izpitov, med
njimi sta najtežja anatomija in zdravstvena nega, pa tudi patologija, predvsem
zaradi obsežnosti snovi. Učil sem se večinoma kampanjsko, pred izpitom
približno dva tedna po dve uri dnevno. Večinoma sem za učenje uporabljal
zapiske, gradivo pa sem dobil v fotokopirnici v bližini fakultete, kar je bilo
tudi najbolj ugodno. Teorije je na naši smeri nekoliko manj kot prakse. Prav
zaradi celodnevnih študijskih obveznosti je nemogoče opravljati kakršnokoli
študentsko delo. Potek šolanja in sama organizacija mi nista povsem všeč, ampak
imam rad ta poklic in mislim, da bom zdržal do konca.”

Irena Pišek, smer: fizioterapija, 3. letnik

“Na izbrani fakulteti ni bilo posebnih
sprejemnih izpitov. Za študij dnevno porabim največ dve uri. Večinoma se učim
sproti. Koliko časa pa za učenje porabim pred izpitom, je odvisno od težavnosti
snovi. Najtežji predmeti so anatomija, biologija celice in kinezioterapija.
Težak izpit v 1. letniku pa je tudi funkcionalna anatomija, kjer si je potrebno
zapomniti ogromno podatkov. Večinoma se učim iz zapiskov in skript, za težje
izpite tudi iz knjig. Skripta in teste ponavadi dobimo kar v fotokopirnici zraven
fakultete, vseh knjig ni potrebno kupovati, ker veliko stvari sploh ni
uporabnih. Predavanja niso obvezna, vaje pa seveda so. Dobro je hoditi na
predavanja iz anatomije, funkcionalne anatomije in kinezioterapije. Če delaš
sproti, ti ostane kar nekaj prostega časa. Delo si lahko privoščiš, vendar s
prilagojenim delavnikom. Res pa je, da so predavanja večinoma dopoldan, vaje pa
popoldan, tako da si večkrat na faksu tudi ves dan. Program fizioterapije je na
splošno zelo natrpan, zato moraš delati sproti. Študij je zelo dinamičen in
zanimiv, zato sem se tudi odločila zanj. Preden se odločim za specifičen
poklic, pa bi rada pridobila še nekaj izkušenj.”

Ti je ta članek všeč?

0%

Komentirajte prispevek

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>